Zadetki iskanja
ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži
// človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna
kdor poroča (o čem): poslušati poročevalca; objektiven, vesten poročevalec / priložnostni, stalni poročevalec; športni, vojni poročevalec
1. preveč vesten: bil je prepošten in prevesten, da bi to storil / prevestno učenje
2. ekspr. zelo vesten: to je bil res prevesten delavec
- prevéstno prisl.:
prevestno opravljati svoje delo
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
1. kdor (poklicno) koga, kaj straži: na obzidju so stražili stražarji; pri vhodu v vojašnico nas je ustavil stražar; vesten stražar / nočni stražar; osebni, telesni stražar / ekspr. to so letalci, stražarji našega neba čuvarji
2. pred drugo svetovno vojno član skupine desno usmerjenih dijakov in študentov, imenovanih po glasilu Straža v viharju: stražarji in mladci
● gorski stražar član gorske straže; obmejni stražar nekdaj pripadnik obmejne straže
ekspr. manjšalnica od uradnik: postal je uradniček; nepomemben, vesten uradniček / bančni, sodni uradniček
kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka; vesten uslužbenec; uslužbenec knjižnice; uslužbenec v muzeju
// kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci; uslužbenec v javni upravi
♦ pravn. državni uslužbenec sodelavec državnih organov; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic
ki dela, izpolnjuje svoje obveznosti po načelih vesti: vesten delavec ne zamuja; vesten prevajalec, učenec; biti vesten / najemnik se obvezuje ravnati kot skrben in vesten gospodar; vesten plačnik
// ki kaže, da kdo tako dela, izpolnjuje obveznosti: njihovo delo, plačevanje je vestno / odpotovati po vestnih in dolgotrajnih pripravah
- véstno prisl.:
vestno izpolnjevati obveznosti
nanašajoč se na vest, občutek: vestna, moralna merila / vestna svoboda svoboda vesti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »