Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
jerevȋn, m. silen veter, (jarovin?) Črni Vrh (Notr.)-Štrek. (LjZv.).
Prekmurski
jǜg tudi jǜk -a m
1. jug, južni veter: I, gda jüg piſe, právite KŠ 1771, 214; Gda bi pa jüg pihao, ſtimali ſzo, ka bodo KŠ 1771, 424; Püszto je pihati zdôlcz pod nébov, i zbüdo je po môcsi szvojoj jüg TA 1848, 63; za nistere dnéve jük podpino AIP 1876, br. 1, 8
2. jug, stran neba: Kralicza jüga gori ſztane na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208
Celotno geslo Pohlin
jug [jȕg] samostalnik moškega spola

južni veter; jugo

Vorenc
jug m, F3, auster, júg, dulanî veiter, od puldne; eurus, jug; notus, -ti, júg, deṡhnevi véter
Pleteršnik
júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
Vorenc
kakor vez., ab aurora, kakòr ſe je ṡarja pokaṡala; ac, inu, kakòr, inu, tudi: est coniunctio copulativa; antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; ceu, ravnu kakòr, ali kakòr; fatum, -ti, poſlanîe Boṡhye, ſmert, kakòr Búg hozhe; gruere, krizhati kakòr ṡherjavi; imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti; pernicior, hitréſhi kakòr véter; priusquam, poprei kakòr; proximè, berṡh kakòr bó moglu biti; sicut, sicuti, kakòr, raven, takú; supra tres, zheṡ try, vezh kakòr try; tanquam, kakòr; ut, uti, kakòr; ut famae est, kakòr ſe pravi; volucer, hiter kakòr tyza
Prekmurski
klátiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se: Kóborlani; potepati sze, klátiti sze KOJ 1833, 163; Csüj, nekláti sze, kak veter KAJ 1870, 79; Ni dühôv, ki bi sze klátili, I tvoje lüdsztvo sztrasili KAJ 1848, 230
Pleteršnik
kozodèr, -dę́ra, m. 1) der Ziegenschinder, Habd.-Mik.; — 2) veter, ki kozolce podira, krivec, Dol.
Prekmurski
krèpek -pka -o prid. močen, krepek: ár mi je szkázao dobroto szvojo na krepkom meszti TA 1848, 24; Ka ſzi nász Zdr'zo Vu zdrávji, i krepkoj moucſi BKM 1789, 37; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Moje krepke nogé pa tebé neszti májo KAJ 1870, 37; pren. mlejko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; Csi li oſztánete vu vöri fundálivani i krepki KŠ 1771, 605
krèpši -a -e močnejši, krepkejši: gda je 'se ſztarejsi, i krepsi grátao, nikoga je nej steo bougati KM 1790, 54; K-szpouvedi idi vecsfárti, da bos krepsa vu szküsávanyi KOJ 1845, 47; Zrák .. Nyega tiho gibanye sze krepse veter zové KAJ 1870, 150; denok je krepsega nej zamogao vkrotiti KOJ 1848, 30; divje szvinyé doszta huse i krepse szo, kak te krotke KAJ 1870, 70
nájkrèpši -a -e najmočnejši: I ta najkrepsa gla'zojna sze sztere KAJ 1870, 13
Pleteršnik
krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Barkovlje (Prim.)-Štrek. (Let.).
Vorenc
krnica ž, F4, gurges, -tis, ena karniza vodé, ali en tumpf, ṡlobna voda; lacus, -ci, jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; vorago, -inis, jama, ali karniza ſylnu globoka, ena vertazha; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda
Pleteršnik
lẹtnočásən, -sna, adj. Jahreszeiten-: lẹtnočȃsni veter, der Jahreszeitenwind, Jes.
Pleteršnik
mlȋn, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
Pleteršnik
morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.-C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija-Svet. (Rok.), Ip.-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
morník, m. 1) = mornar: Nesrečnega mornika val izbljuje, Str.; — 2) veter od morja, der Sirocco, Črni Vrh-Erj. (Torb.), Štrek.; der Seewind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); tudi mǫ̑rnik, Valj. (Rad).
Pleteršnik
mrȃznik, m. der Südwind (veter, ki od Krima piha), Ljub.
Pleteršnik
mrzlótən, -tna, adj. kältlich; m. veter.
Pleteršnik
nahlę́niti, -hlę̑nem, vb. pf. = premraziti: veter me je nahlenil, Vrsno-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
nanóšica, f. = dež, ki ga veter nanaša od strani: n. zidu zelo škoduje, Gor.
Število zadetkov: 236