Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
pogubiti dov., F7, damnare, obſoditi, ferdamovati, pogubiti, ferdamati; depopulare, ẛatréti, pogubiti, folke konzhati, obrupati; disperdere, cilú ẛatréti, pogubiti; exposititius, ṡaverṡhen ṡa pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen; perdere, ṡatréti, pogonobiti, ferderbati, pogubiti, fundati, ṡkaṡiti, pogréſhiti, ṡgubiti, ṡadjati; perdere, ṡgubiti, ṡadjati, potratiti, pogubiti, pogonobiti. Dan:2.24; perire, pogubiti, poginiti
Vorenc
poldne s, F2, auster, júg, dulanî veter, od puldne; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24
Pleteršnik
polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.
Pleteršnik
pọ̑łnočən, -čna, adj. Mitternachts-, mitternächtlich; — Nord-: polnočni veter, Dict.
Pleteršnik
polómiti, -lǫ́mim, vb. pf. nacheinander zerbrechen; veter je drevesu vse veje polomil; kosti komu p.; ves polomljen je, er ist ganz zerschlagen, ein ganzer Krüppel.
Pleteršnik
polulẹ́tən, -tna, adj. halbjährig, nk., (polol-) Cig., Jan.; poluletni veter, der Monsun, Cig. (T.).
Pleteršnik
popíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) nacheinander wegblasen; veter je popihal pleve; — verthun: marsikak grošič smo že popihali, Cig.; — 2) p. jo, enteilen, Reißaus nehmen; — 3) ein wenig wehen: popiše veter, LjZv.
Pleteršnik
popíhniti, -pȋhnem, vb. pf. 1) wegblasen; — 2) ein wenig blasen: veter je popihnil; — 3) p. jo, enteilend Reißaus nehmen, Jan., C.; domu jo p., Zora.
Pleteršnik
popúhniti, -pȗhnem, vb. pf. (einmal) blasen o. wehen: drug veter popuhne, Zv.
Pleteršnik
postáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen; veter je postal, C.; — werden; meso p., Fleisch werden; p. mlačen, lau werden; (pomni: s prahom p., zu Staub werden, ogr.-Mik.; p. s človekom, C.); — 2) = postati (-stojim): kokot postane na vrhu gnoja, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
Vorenc
pošast ž, F7, larva, -ae, ena nozhna poſháſt, ſhema; lemures, nozhne poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo; monstrum, ena ṡmejna poſháſt: zhudu ſtraſhlivu, ſtraſhnu zhudu, ſpaka; penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni; phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe, poſhaſti; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh; spiritus, -tus, dúh, véter, poſháſt
Pleteršnik
potę́gniti, -nem, vb. pf. einen Zug thun, ziehen; konj neče p.; iz kupice dvakrat p., zwei Züge aus dem Glase thun; iz vode koga p.; vina p. iz soda, Wein (mit dem Heber) aufheben; — koren p., eine Wurzel ausziehen (math.), Cel. (Ar.); — meč p., das Schwert ziehen; — denar p., Geld beziehen; p. britev po kamenu (abziehen); z roko p. črez kaj, mit der Hand etwas überfahren, Cig.; p. črto, eine Linie ziehen; — sapa potegne, ein Windhauch erfolgt; kakor veter potegne, wie der Wind bläst; — ausstrecken, dehnen, Cig., Jan.; dan se je potegnil, der Tag ist länger geworden, Z., jvzhŠt.; — wiegen, Cig. (T.); koliko potegne to blago? Z.; močno p., schwer in die Wagschale fallen, Cig.; = dosti p., C.; — ako letina dobro potegne (gut ausfällt), SlN.; — na kislo p., sauer zu schmecken anfangen, zicken, Cig.; — p. jo, Reißaus nehmen, sich davon machen; kam jo je neki potegnil? — p. se kam, sich davonschleichen, Cig., M.; bolezen se kam potegne (versetzt sich), Cig.; — p. s kom, auf jemandes Seite treten, jemandes Partei nehmen; z nasprotniki je potegnil; — p. se za koga, kaj, sich jemandes, einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za svojo kožo, sich seiner Haut wehren, Cig.
Pleteršnik
potəhíniti, -ȋnem, vb. pf. 1) = pothiniti, still werden, sich legen: otrok ne kriči več, je potehinil, Dol.; veter je potehinil, jvzhŠt.; šumenje v panju potehine, Levst. (Beč.); — 2) p. se = potuhniti se, sich verstellen, Kras.
Pleteršnik
pothíniti, -hȋnem, vb. pf. aufhören (pos. o dežju, vetru i. viharju): veter je pothinil, Dol., Notr.-Erj. (Torb.), ogr.-C.; — prim. potuhniti.
Pleteršnik
potíhniti, -tȋhnem, vb. pf. (allmählich) still werden; grom, šum potihne; vihar, veter je potihnil, der Sturm, der Wind hat sich gelegt; — srd potihne, der Zorn legt sich, C.
Pleteršnik
povlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) nacheinander ziehen: v globočino pekla jih povlečejo, Jsvkr.; — 2) ziehend bearbeiten: z brano p., beeggen; brazde povlečeje z brano, Ravn.-Valj. (Rad); p. njivo, Dict.; — pšenico z valjenjem p., den Weizen einwalzen, Cig.; — 3) überziehen: gora je od dežja povlečena, C.; — Salomon je hišo povlekel s čistim zlatom, Dalm.; — 4) ein wenig ziehen; — p. črto, eine Linie ziehen, Cig. (T.); p. črno, široko progo, Žnid.; — 5) veter povleče, es kommt ein Windzug.
Pleteršnik
povlẹ́kati, -am, vb. impf. ad povleči; veter povleka po ravnini, wiederholt streift ein Windzug durch die Ebene hin, Vrt.
Pleteršnik
povọ̑dnik 2., m. 1) = povodni mož, Mur.; — 2) veter pred nalivom, pred povodnjijo, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) der Abzugscanal, Cig., C.; — 4) die von der Dachrinne herabgeleitete Röhre, Dol.
Pleteršnik
požvižgávati, -am, vb. impf. in Absätzen pfeifen: kos požvižgava v dolino, Zora; veter požvižgava memo ušes, Vrt.
Število zadetkov: 211