Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
prehlidẹ́ti, -dím, vb. pf. durchwehen: veter vrt prehlidi, vzhŠt.-C.
Prekmurski
prehodìti -hòdim dov.
1. prehoditi: csi je gli Frigyio prehodo KŠ 1771, 601; Niki Zvisáva ſze, vſze prehodi, Zgibi ſzrecso BKM 1789, 171
2. prepihati: oblecsala, ár ga veter prehodi KAJ 1870, 147
3. prizadeti: Ki ſzrdcza ſzkrovnoſzti prehodis BRM 1823, 336; potrto ſzrczé tú'sno, oszter mecs je prehodo KM 1783, 238; Recsi ete szo tak prehodile szrdce tatá KAJ 1870, 51
Pleteršnik
prekúcniti, -kȗcnem, vb. pf. umstürzen; sod p.; — stürzen (fig.); vlado p., Cig.; — p. se, sich überstürzen, überschlagen, burzeln; p. se z voza; einen Burzelbaum machen; (fig.) p. se, sich verändern, umschlagen, Cig.; veter se prekucne (legt um), Cig.; vino se je prekucnilo, der Wein ist umgeschlagen oder ist in die Essiggährung übergegangen, Cig., M.
Pleteršnik
presẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. durch ein Sieb, einen Reiter durchlaufen lassen, durchsieben, durchschlagen; moko, pesek p.; — presejan veter, feiner, durchdringender Wind, C.; — na drobnem situ je presejan, er ist ein durchtriebener Mensch, Z.
Prekmurski
prestóupiti tudi prestópiti -im dov. prestopiti, kršiti, prelomiti: Práznoſzt, je teliko, liki ſz. hiſtvo preſztoupiti KŠ 1754, 42; Ali nej ſzte ſteli vprávdi, kaj vſzobottaj popevje vczérkvi ſzobotto preſztoupijo KŠ 1771, 38; dao je nyim réd, steroga nepresztôpijo TA 1848, 119; vadlüjem, kai ſzem to zavezo mojega kerſzta preſztoupo SM 1747, 48; i nigdár ſzam zapovid tvojo nej preſztoupo KŠ 1771, 224; 'zena pa zapelana je preſztoupila právdo KŠ 1771, 637
prestópivši -a -e ko je prestopil: Gdare veter goni zrák, Obláki pôt presztôpivsi KAJ 1870, 150
Pleteršnik
pretuljeváti, -ȗjem, vb. impf. zu heulen pflegen: tu ne pretuljuje veter, Cig.
Pleteršnik
prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.
Pleteršnik
pricapljáti, -ȃm, vb. pf. trippelnd kommen: Veter dal boš dvajseticam, Pricapljal nazaj boš bos, Preš.
Pleteršnik
prihlidẹ́ti, -ím, vb. pf. daherzuwehen anfangen, C., Z.; veter prihlidi, es kommt ein Windzug, Z.
Pleteršnik
pripẹ̑njalica, f. = trta ali vrv, s katero se na hribu stoječa kopa pripne, da je veter ne prevrne, Vas Krn-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
pripíhati, -ham, -šem, vb. pf. blasend, wehend herankommen o. heranbringen; veter je pripihal, es kam ein Wind; — stark athmend, pustend kommen, jvzhŠt.
Pleteršnik
pritę́gniti, -nem, vb. pf. 1) dazuziehen, näher ziehen, Cig., Jan.; — 2) herbeikommen: strnadi so pritegnili v vas, Erj. (Izb. sp.); voda pritegne, das Wasser beginnt zuzuströmen, Z.; veter pritegne, es kommt ein Windstoß, Jan. (H.); — 3) eig. mit anziehen: sich zugesellen, um zu helfen, mitthun; tu je treba p., Cig.; — beistimmen, beipflichten: p. komu; niti enemu niti drugemu pritegniti, Jurč.; zugeben: tega ne pritegnejo radi, Levst. (Zb. sp.); — 4) ein wenig anziehen, anspannen.
Pleteršnik
pritę́zati, -tę̑zam, vb. impf. = pritegati; zusetzen: veter krepkeje priteza, Vrt.; — molitvi p., ins Gebet einstimmen, Zora; — einräumen: p. komu kaj, DZ.; ne pritezajo se oprostitve, DZ.
Pleteršnik
prodȋrati, -am, vb. impf. = predirati: vorwärts dringen, eindringen, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.); veter prodira v najmanjše luknjice, Žnid.
Vorenc
proti prisl., F32, I. adversum, ẛupar, pruti; contrapositus, ẛuper ali pruti poſtavlen; contravenire, pruti priti, ẛupar priti, ſturiti ẛupar; ex contrario, ṡuper, pruti; obenire, pruti priti, ſrezhati; obversus, -a, -um, pruti obarnîen; obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; occursare, pruti tezhi, pruti pertezhi; versus, adverbium, pruti; II. hostimentum, pruti povernenîe ene dobrute; occursatio, pruti tekanîe; occursus, -us, ṡaſtanik, pruti pridik; oppositus, -us, oppositio, pruti ſtavṡzhina, pruti ſtanîe; resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati; restipulatio, pruti naprei obluba; retonare, pruti ṡhtimo dajati, ali mozhnú ṡapeiti; ventus adversus, ṡupar véter, pruti véter; prim. na proti 
Vorenc
puh m, F6, flamen, puh, puhanîe, pihanîe; flatus, ſapa, puh; exhalare, ſe ṡkaditi, ſe is ſopariti, en puh dati; exhalatio, ſopariza, en puh, dim; pneuma, -tis, en púh, ſapa, véter; vapor, -oris, púh, dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza
Pleteršnik
púhati 1., -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), kajk.-Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.-C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.-C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
Pleteršnik
púhniti, pȗhnem, vb. pf. hauchend o. wehend stoßen; oblaček dima kvišku p.; veter je puhnil, es kam ein Windstoß; smradljivi zrak je v mene puhnil, ko sem v sobo stopil; — sich schnell bewegen, huschen, schießen, schnellen, Cig., Jan.; kvišku p., aufspringen, Šol.; — v glavo mu puhne misel, LjZv.
Pleteršnik
púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.-Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
Pleteršnik
razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.
Število zadetkov: 211