Fran > Jezikovna

Gora Mengore pri Tolminu me že nekaj časa muči s svojim imenom. Spraševal sem po Turističnih agencijah tam okoli in sem dobil razlago za izvor tega imena v besedni zvezi 'med goram', kar pa me ni prepričalo. In spomnil sem se na Menino planino, iz katere bi lahko dobil kakšen namig (npr. Menina gora). Poklical sem agencijo v Celju in prejel odgovor, da se je planina prvotno imenovala Menišna gora, ker so na njej menihi benedektinci zgradili cerkev, z opustitvijo š-ja, je nastala Menina. Zelo razumljivo in logično.Torej Mengore nimajo nič z Menino (za kar sem sklepal, da bi bilo lahko tudi lastno ime.) Kaj vi menite o imenu Mengore?

Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.

Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.

Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.

In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.

Kaj pa Vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Katera oblika stavka je pravilna:

• med enajsto in prvo uro
• med enajsto in eno uro

Ne bom sugeriral, katero obliko uporabljam sam oz. katera se mi zdi edina logična, vendar pogosto slišim uporabljeno tudi alternativno varianto, kar je v meni v zadnjem času vzbudilo dvom o pravilnosti lastnega izražanja. Prosil bi tudi za argumentirano podkrepitev odgovora in/ali protiargumente alternativi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Kateri zapis je pravilen: Wi-Fi, wi-fi ali wifi? Wi-Fi je sicer zaščitni znak.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Zanima me zapis besede ju-jitsu. Po SP in SSKJ sta pravilna zapisa džiudžicu ali jiu-jitsu. Društva uporabljajo izraz ju-jitsu, pa tudi v Delu se tako zapisuje. Kaj menite vi?

V medijih zasledimo različne možnosti zapisa virusne bolezni covid-19. Kako izraz in z njim povezane pravilno uporabljati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

V jedilnem listu hotelske restavracije sem opazila posebno prilogo, v kateri so oglaševali top jedi. Vprašala sem nekaj prevajalcev, če se jim zdi takšno angleženje primerno, pa niso videli težav. Sama pa menim, da je neprimerno, saj bi se mu mirno lahko izognili s priporočanjem na primer vrhunskih jedi, še posebej, ker je bil ves preostali del jedilnika v slovenskem jeziku. Kaj menite vi?

Lektoriram knjigo o slovenskih upokojenih vojaških pilotih in imam precej težav z zapisom imen letal. Tudi tukaj me je zmedel zapis v SSKJ pri geslu jak. Po svojem razumevanju jezika bi sama primere, kot so letalo Jak, letalo Boeing pisala z velikimi začetnicami, z malimi pa Vozil je boeinga, jaka, falcona ipd. Toda v SSKJ2 je zapisano letalo sovjetskega letalskega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva: prestolnici bo povezovalo letalo jak 40 za 30 potnikov in tudi sicer nekateri zagovarjajo, da naj bi se tipi letal vedno pisali z malo začetnico, modeli pa z veliko. Kaj predlagate vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

V zadnjih letih sem opazil, da v medijih nihče več ne uporablja izraza "simbolično", povsod slišimo samo še "simbolno" – tudi na javni RTV, kar me zelo moti. Po mojem prepričanju je precej večkrat smiselna uporaba simbolično, saj se simbolno nanaša zgolj na simbol (sveča, sidro, srce..). Zato mislim, da je pravilno: simbolično dejanje, simbolična slika, simbolično darilo ipd.. Kaj menite vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Že nekajkrat sem zasledila napake v kemijskih besedilih. Gre za pisanje podredne zloženke (tip TV-program, PTT-pošta). Avtorji ves čas pišejo npr. Cu kristal, Cu Zn zlitina, Cu/ZnO katalizator, torej brez vezaja. Zanima me, ali je v kemiji dovoljeno, da te primere pišemo brez vezaja, saj je v strokovnih/znanstvenih strokah s področja kemije pisanje podobnih primerov brez vezaja zelo razširjeno oz. kar stalnica. Je to pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Srečali smo se z nenavadno težavo v razlagi pomena besed, in sicer lokalizirati in locirati avto na primer. V SSKJ je le pri besedi lokalizirati naveden pomen 'ugotoviti, določiti kraj, mesto česa', vendar je po mojem mnenju ustrezneje reči, da v tem pomenu nekaj lociram, ne lokaliziram. Pregledala sem pomene v SSKJ in Pravopisu in ne morem se strinjati z razlagami v obeh virih. Ko namreč ugotovim, da je avto v mestu, ga tam lociram, lokaliziram pa požar (ga omejim) ali pa programsko opremo (prevedem v drug jezik); da bi lokalizirala avto (ugotovila, kje je), mi je kot rojeni govorki slovenščine povsem tuje. Glede na to, da sta tako locirati kot lokalizirati glagola iz tujega jezika, se mi zdi smiselno pogledati, kako se prevajata iz ang. besede. Ugotovim lahko, da je za oba izhodišče glagol localize, ta pa se prevaja enakovredno kot locirati in lokalizirati ter določiti kraj. Pogledala sem tudi po Gigafidi, katera raba prevladuje: na prvi pogled je videti, da se lokaliziranje zelo pogosto uporablja za 'omejevanje' ali 'obvladovanje' požarov in ognja ter lokalizacijo v smislu prenosa v neki jezik. Lokaliziranje na primer avta mi je tuje, lociranje avta, težave ('ugotoviti, kje je avto oz. težava') ipd. mi je pa po mojem občutku edino domače. Kaj pa menite vi - predvsem ob razlagah pomena v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke.  Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP.  Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko). 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

V reklamah, ki jih predvajajo v naših medijih, redno opažam nepravilno izgovorjavo tujih besed. Pred kratkim me je zelo zmotila izgovorjava v reklami Ljubljanskih mlekarn za MU cuisine. Rekli so kar [kuzín].

Zanima me, kakšno je vase stališče glede izreke citatno zapisanih besed iz drugih jezikov.

V naši skupini obdelujemo delo Khalila Gibrana Prerok. Ustavila sem se pri delu besedila in sicer:

» ...Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.«

Lepo vas prosim za odgovor, kako se pravilno naglasi beseda puščica. Ali na u ali na i.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Ne vem sicer, ali se obračam na pravi naslov, a v zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika - zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja?

Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed... kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem "sprejeti" (včasih npr.: »Vsi poslušalci, ki ste z nami ...«, danes pa: »Ti, ki nas poslušaš ...«)

Upam, da se obračam na vas kot na pravi naslov in se vam za odgovor že v naprej lepo zahvaljujem!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Zanima me, kako v stroki poimenujemo "napako", ki jo storijo bralci oziroma govorci z napačno, neobičajno intonacijo. Ker ne znam razložiti drugače, kot primer omenjam voditelja TV Dnevnika Igorja Koresa, ki glasovno čudno zaključuje povedi, skoraj vse novinarke oddaje Preverjeno na POT TV, ki v besedilu z glasom nenavadno poudarjajo (za poslušalca brez logike izbrane) besede, že pred časom pa je bila kritik deležna voditeljica Petra Kerčmar, ki »ni brala pik«, kot smo temu rekli.

Skratka, časi Nataše Dolenc, Ajde Kalan in njunih učencev so na žalost nepreklicno minili, mene pa zanima, kako se strokovno izraziti, če želiš povedati, da nekdo ne zna ali ne želi govoriti v skladu s pravili, ki se jih sicer z glasnim branjem (na)učimo že v osnovni šoli.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

V zadnjem času sem na TV in sicer večkrat slišala: narediti nekaj tako, kot se za gre (ne vem, ali naj bi se pisalo skupaj ali narazen).

Vsebinsko naj bi to pomenilo delati nekaj 'kot se šika'. Ta zveza – za gre – se mi zdi res neustrezna. Kaj menite vi?

V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.

Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."

Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).

Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.

V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali. Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Zanima me, ali je treba pri sestavljanju besedila za plakete osnovno besedilo končati s piko. V našem primeru: "Nagrado Radojke Vrančič za leto 2022, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, prejme prevajalka Živa Čebulj za prevod dela Andrée Chedid: Ubesediti pesem." (Glejte slikovno gradivo.) Ker si želimo, da sta v imenovalniku tako ime nagrajenca ali nagrajenke in ime avtorja ali avtorice, smo besedilo oblikovali v poved. Seveda vemo, da se poved začne z veliko začetnico in konča z ločilom, a je pika v tem primeru (Ubesediti pesem.) vizualno moteča, poleg tega lahko daje napačen vtis, kot da je del naslova nagrajenega dela. Kakšne so prakse pri sestavljanju besedil za plakete in v kolikšni meri si lahko privoščim odstop od norme in pravopisnih pravil? image url)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.