Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Sklanjanje imena romunskega komisarja: »Ioan Mircea Paşcu«

Imam vprašanje glede najustreznejšega sklanjanja imena in priimka novega romunskega komisarja. Sama se sicer najbolj nagibam k prvi možnosti, morda pa se vi zavzemate za kakšno drugo?

Prva možnost: 1 Ioan Mircea PAŞCU 2 Ioana Mircea PAŞCA 3 Ioanu Mirceu PAŞCU 4 Ioana Mircea PAŞCA 5 Ioanu Mirceu PAŞCU 6 Ioanom Mirceom PAŞCOM

Druga možnost: 1 Ioan Mircea PAŞCU 2 Ioana Mircee PAŞCUJA 3 Ioanu Mircei PAŞCUJU 4 Ioana Mirceo PAŞCUJA 5 Ioanu Mircei PAŞCUJU 6 Ioanom Mirceo PAŞCUJEM

Tretja možnost: 1 Ioan Mircea PAŞCU 2 Ioana Mircea PAŞCUJA 3 Ioanu Mirceu PAŞCUJU 4 Ioana Mircea PAŞCUJA 5 Ioanu Mirceu PAŞCUJU 6 Ioanom Mirceom PAŞCUJEM

Jezikovna
Sklanjanje kratice »HFM«

Zanima me, kako sklanjati kratico HMF (hidroksimetilfurfural-spojina, ki nastaja pri pregrevanju oz. s staranjem medu).

Izgovarjamo: Ha, eM, eF. Kratica HMF kot iztočnica ni vključena v slovar slovenskega pravopisa 2001, bi zato lahko ostala prednostno nesklonljiva?

Jezikovna
Slovenjenje azijskih lastnih imen: »Lhotse« – »Lotse«, »Tenzin Gyatso«

Zanima me, kako se pravilno po slovensko napiše ime 14. dalajlame? V slovenskih virih se pojavlja vse mogoče, od citatnega Tenzin Gyatso pa vse do popolnoma poslovenjenega Tenzin Gjaco. Zanima me tudi, kako se pregiba priimek - se o ohrani ali ne?

Zanima me tudi, kako je s poimenovanji zemljepisnih enot v Himalaji. Opažam, da denimo nekatere vrhove povsem slovenimo (npr. Gašerbrum, Kangčendzenga), druge pa malo manj ali sploh ne (Lhotse (po zgledu iz SP: Lhasa), Lotse (Slovenski eksonimi)).

Jezikovna
Slovenjenje osebnih imen (svetnikov in vladarjev)

Učili smo se, da se imena vladarjev, papežev in svetnikov poslovenijo. Tako imamo Elizabeto II., Franca Jožefa I., Benedikta XVI., sv. Martina, sv. Jožefa itd. Do nedavnega pa smo imeli Juana Carlosa I. (ne pa Janeza Karla I.), ki ga je nasledil Filip VI. Tudi za odcepljeni otok se govori, da je tam prestolonaslednik Charles (in ne Karel). Zanima me, kakšno mnenje imate glede slovenjenja novorazglašenih svetnikov, ki imajo rahlo eksotična imena oziroma so bili znani s tujim imenom že pred beatifikacijo ali kanonizacijo, kot npr. sv. John Henry/Janez Henrik Newman, sv Juan Diego/Janez Didak Cuauhtlatoatzin, sv. Charbel/Šarbel Makhlouf in sv. Patrick/Patrik/Patricij.

Jezikovna
Slovenska ustreznica za »pirsing«

To je beseda, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi. Nisem pa še zasledil, kako se po slovensko reče temu izrazu. Ali se je ta beseda že dovolj poslovenila, da bi jo lahko poimenovali pirsing? Ali je tuja oblika ustreznejša? V SSKJ-ju ne zasledim ne enega ne drugega izraza, drugje v rabi pa obe varianti. Kaj vi pravite?

Jezikovna
Smer Ljubljane

Vozil se je po avtocesti v smeri Ljubljane. Kdo ima tu smer, voznik ali Ljubljana?

Jezikovna
Spol in pregibanje majevskega mesta »Chichén Itzá«

Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?

Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?

Jezikovna
Spol kratice »covid-19«

Ali je covid kratica? Zakaj se sklanja po moški sklanjatvi, če označuje pojem ženskega spola (npr. EU)? Ali lahko sklanjamo tudi po ženski sklanjatvi?

Jezikovna
Stava prislova »več«

V slovenskih medijih beremo in slišimo:

Tudi zmaga več ne more vplivati na končno uvrstitev.Če zveza več ne živi, je kot truplo.

Ali pa: V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset več naslovov.

Pred 50 leti bi nam učiteljica slovenščine vse to popravila v:

Tudi zmaga ne more več vplivati na končno uvrstitev.Če zveza ne živi več, je kot truplo.V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset naslovov več.

Kot da je več ne postala nerazdružljiva kombinacija, ki mora stati pred glagolom. Kaj menite o tem? Se je to zaneslo iz srbohrvaščine in angleščine?

Jezikovna
Svojilni pridevnik iz ženskega priimka »Lundy«

Zanima me, kako se pravilno zapiše: Lundyin model ali Lundyjin model?

Jezikovna
Tisti, ki dela v protokolu je ...?

Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.

Jezikovna
Tuji jeziki na radiu

Vesela bi bila vašega odgovora na dve vprašanji. Ali se na radijskih postajah smejo vrteti tujejezični (hrvaški) »jingli« oz. nekakšne najave pred samimi pesmimi? Primer: Ja sam Jasmin Stavros i vi slušatemoj najnoviji hit.

Drugo vprašanje prav tako zadeva radijski eter. Do katere meje so odgovori npr. hrvaškega sogovornika, ki se trudi govoriti slovensko, a njegova slovenščina ni popolna, brezhibna, tekoča še sprejemljivi oz. se »upoštevajo« v smislu, da prevod ni potreben?

Jezikovna
Udine ali Videm?

V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

Jezikovna
Ujemanje v povedi kot slovnični problem za tujce, ki se učijo slovensko

Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)

Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje

in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)

  • 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi balo…
  • 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi bali…
  • 8% ljudi se bodo odločili, če se ne bi bali

pa tudi

65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!

V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.

Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?

Jezikovna
Uporaba glagola »izpostavljati«

Prosila bi vas za pomoč, pri naslednjem primeru.

Že vrsto let lahko občudujemo kreacije in vzorce mednarodnih oblikovalcev, kot so na primer Issey Miyake, Yohji Yamamoto, Rifat Ozbek, Hussein Chalayan, Xuly Bët, Manish Arora in še mnogi drugi.Vsi jasno in strogo poudarjajo in slavijo svoje lastne narodne korenine. Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture. Na primer, ljudje v Yamamotovih oblačilih opazijo japonske značilnosti, in tudi sam oblikovalec opaža ...

Kaj je, torej, pravilno:

a) Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.

ali

b) Svetovnemu občinstvu nenehno izpostavljajo delček japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.
Jezikovna
Uporaba naziva »gospod«

Zanima me raba nazivov pred poklicem ali drugim nazivom, na primer gospod policist, gospod zdravnik, gospod magister. Zanima me tudi primernost uporabe naziva pred osebnim imenom (g. Matej). Sta takšni rabi nujni oziroma primerni, ali se naziv uporablja izključno pred priimkom.

Jezikovna
Vejica pred veznikom »in« v Prešernovi pesmi »Kam?«

Prosim vas za jezikoslovno svetovanje. V Prešernovih poezijah sem zasledil nejasnost. Problem vidim v zapisu tega verza: Samo to vem, da pred obličje nje ne smem in ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje. Moje videnje tega verza je, da gre za podredje. V podredju vejica loči odvisnik od glavnega stavka in odvisnike različnih stopenj med seboj. V verzu sta odvisna stavka ločena z IN, pred njim pa ni vejice. Zakaj?

Jezikovna
Vejica pri stopnjevanju

Ali pišemo v tem primeru vejico:

  • Večje kot je število, manjša je ...
  • Večje, kot je število, manjša je ...

Jezikovna
Vejica v zvezi »podobno kot«, pri čemer »kot« uvaja odvisnik

Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?

Primer:

  • podobno kot je veljalo ...

Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ... Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite? Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.

Jezikovna
Vikanje pri nagovoru ženske osebe

Katera od obeh oblik naslavljanja in vikanja za ženske je pravilna:

  • Spoštovana gospa Novak,

ali

  • Spoštovani gospa Novak?

Število zadetkov: 88