Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

čebeláriti čebelárim nedovršni glagol [čebeláriti] in [čəbeláriti]
    gojiti čebele, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: čebelar
čebelárjenje čebelárjenja samostalnik srednjega spola [čebelárjenje] in [čəbelárjenje]
    gojenje čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: čebelariti
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
      1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: čebelar
čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda]
    trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem
STALNE ZVEZE: integralna čelada, tropska čelada
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
    1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
      1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
    2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + usta - več ...
čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica]
    1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa
    2. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica
STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica
ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]
    1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
      1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
    2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
    3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
čevljár čevljárja samostalnik moškega spola [čeu̯ljár]
    1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem in prodajo obutve
      1.1. podjetje, trgovina, ki se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem in prodajo obutve
ETIMOLOGIJA: čevelj
čežána čežáne samostalnik ženskega spola [čežána]
    gosta jed iz kuhanega, dušenega sadja, zlasti jabolk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. bav. nem. ziseunlein, kar označuje različne vrste omak in polivk, morda k lat. iuscellum ‛juha’, glej juha - več ...
čín1 čína samostalnik moškega spola
    1. stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji
      1.1. oznaka za to stopnjo
      1.2. nosilec te stopnje
    2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh
STALNE ZVEZE: nazivni čin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *kei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka]
    1. ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem
      1.1. ženska, ki čisti
    2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilec
ETIMOLOGIJA: čistiti
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čist
čísto prislov [čísto] tudi [čistó]
    1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
    2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
    4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
    5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: čist
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]
    1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
    2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: čist
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]
    1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
      1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
    2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje
      2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
      2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
      2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: čist
člének člénka samostalnik moškega spola [člénək]
    1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih
    2. del, ki se z drugimi veže v celoto
    3. del stebla med dvema kolencema
    4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočilo
      4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: člen
čŕkoslikár čŕkoslikárja samostalnik moškega spola [čə̀rkoslikár]
    kdor se poklicno ukvarja s slikanjem, pisanjem napisov
ETIMOLOGIJA: črka + slikar
črnogléd1 črnogléda črnoglédo pridevnik [čərnoglét čərnogléda čərnoglédo]
    1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: pesimističen
ETIMOLOGIJA: črn + gledati
Število zadetkov: 838