Zadetki iskanja
- 1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjavar
- 1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjavar
- 1. ki je v zvezi z zelenjadarji 1. ali zelenjadarstvom
- 2. ki je v zvezi z zelenjadarji 1.1.
- 1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjadar
- 1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjadar
- 2. ekspresivno kdor (rad) jé zelenjavo
Jasno mi je, da se zloženke, katerih prva sestavina je črka ali kratica, pišejo z vezajem (C-vitamin, CRP-test), kaj se pa zgodi, če se vmes vrine pridevnik: CRP hitri test?
- 1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
- 2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
- 3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
- 4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
- 5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
- 1. neformalno milo
- 2. neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. seife (današnje nem. Seife) iz stvnem. seifa ‛smola’ - več ...
- 1. tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun
- 1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
- 1.2. ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago
FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...
- 1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne
- 1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
- 2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
- 3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
- 1. ki ima zaradi razkrajanja maščobe neprijeten vonj in grenek, rahlo pekoč okus
- 1.1. ki je posledica te lastnosti, kaže nanjo
- 1.2. ki spominja na to lastnost
- 2. ekspresivno ki je izrazit, močen, zlasti pri oddajanju, odboju svetlobe
- 2.1. ekspresivno ki je izrazite, zlasti rumenkasto rjave barve
- beton, ki ima strukturo ojačano z jeklenimi palicami ali mrežami; SINONIMI: iz gradbeništva armirani beton
- 1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
- 2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
- 1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
- 2. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
- 3. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
- 4. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo
- 1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
- 1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
- 1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
- 2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
- 4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
- žuželka, zlasti hrošč
ETIMOLOGIJA: iz žuža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’ iz žužati ‛brenčati, oglašati se z žuž’ - več ...
- 1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
- 1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
- 1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
- 2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
- 3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 39
- 40
- 41
- 42
- Naslednja »