nàjprej tudi nájprej in nàjprêj tudi nájprêj prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȇ; ȃ-ȇ)
1. izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: najprej premisli, potem začni delati; najprej se upira, nazadnje se vda / najprej moram blago videti, potem bom lahko izbiral
2. izraža, da se dejanje zgodi v zelo kratkem času: naroči jed, ki bo najprej pripravljena / v členkovni rabi še najprej ga pomiriš s prijaznostjo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
nalepíti in nalépiti -im, tudi nalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
z lepljenjem pritrditi na kaj: nalepiti kolek, znamko; nalepiti tapete na zid / ekspr. k poročilu je nalepil še svoje osebne vtise dodal, pripisal
z lepljenjem pritrditi na kaj: nalepiti kolek, znamko; nalepiti tapete na zid / ekspr. k poročilu je nalepil še svoje osebne vtise dodal, pripisal
- nalepíti se in nalépiti se, tudi nalépiti se s prislovnim določilom
zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: kri se je nalepila na rano
● knjiž., ekspr. pogled se ji je nalepil na obraz mrliča nepremično ga je gledala
- nalépljen -a -o:
nalepljeni brki; ta element je pesmi nalepljen od zunaj; mesec in oblak sta videti kot nalepljena na nebu
SSKJ²
namŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
nekoliko zmrzniti, navadno na površini: ne more hoditi, ker so mu prsti namrznili; sadje je čez noč namrznilo
nekoliko zmrzniti, navadno na površini: ne more hoditi, ker so mu prsti namrznili; sadje je čez noč namrznilo
- namŕzniti se nar.
namraziti se: Ni videti tako mrzlo, pa se človek le namrzne, ako je dolgo zunaj (M. Kranjec)
SSKJ²
navíhati -am dov. (í)
1. narediti, da je kaj nekoliko zvito, zavito: navihati (si) brke
2. zastar. prevarati, ukaniti: spoznal je, da ga je spet navihala
1. narediti, da je kaj nekoliko zvito, zavito: navihati (si) brke
2. zastar. prevarati, ukaniti: spoznal je, da ga je spet navihala
- navíhan -a -o
1. deležnik od navihati: navihani brki
2. ekspr. ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: živahen in navihan otrok; videti je neumen in neroden, v resnici pa je zelo navihan / dekle z navihanimi očmi; prisl.: navihano pogledovati, se smejati
SSKJ²
nebogljèn -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce
2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov
1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce
2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov
- nebogljêno prisl.:
nebogljeno jokati
SSKJ²
négo in nego vez. (ẹ̑)
1. star. kakor2:
a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ
b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali
c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš
2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen2: ni ga mogoče videti nego ponoči
3. zastar., v protivnem priredju ampak2: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj
1. star. kakor2:
a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ
b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali
c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš
2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen2: ni ga mogoče videti nego ponoči
3. zastar., v protivnem priredju ampak2: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj
SSKJ²
nékaj2 prisl. (ẹ̄)
1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat
// izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo
2. v členkovni rabi izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti
3. v členkovni rabi izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže
● ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto evrov, nekaj več ali manj približno
1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat
// izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo
2. v členkovni rabi izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti
3. v členkovni rabi izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže
● ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto evrov, nekaj več ali manj približno
SSKJ²
nèpokvárjen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni pokvarjen: nepokvarjena živila / pošteni, nepokvarjeni mladi ljudje; dekle je videti nepokvarjeno / ekspr. čisto, nepokvarjeno srce
ki ni pokvarjen: nepokvarjena živila / pošteni, nepokvarjeni mladi ljudje; dekle je videti nepokvarjeno / ekspr. čisto, nepokvarjeno srce
SSKJ²
nèprizadét -a -o prid.(ȅ-ẹ̑)
ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani
ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani
- nèprizadéto prisl.:
govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati
SSKJ²
nèrazdeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni razdeljen: polje je bilo od daleč videti nerazdeljeno / nerazdeljen dobiček
ki ni razdeljen: polje je bilo od daleč videti nerazdeljeno / nerazdeljen dobiček
SSKJ²
nèrazlóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje
● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva
ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje
● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva
- nèrazlóčno prisl.:
nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega
SSKJ²
nèrešljív -a -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem
ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem
- nèrešljívo prisl.:
nerešljivo težka naloga
SSKJ²
nèvájen -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni vajen, ni navajen česa: gorskih poti nevajen človek; videti je, da je nevajen dela in naporov / oči, nevajene svetlobe, so se težko privajale soncu / nevajen jezdec, plezalec neizurjen
ki ni vajen, ni navajen česa: gorskih poti nevajen človek; videti je, da je nevajen dela in naporov / oči, nevajene svetlobe, so se težko privajale soncu / nevajen jezdec, plezalec neizurjen
SSKJ²
nevéren2 -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki (česa) ne verjame: ob njenih besedah je bil videti neveren in potrt
// ekspr., v zvezi neverni Tomaž kdor (česa) ne verjame: ne bodi tak neverni Tomaž; kljub prepričevanju so ostali neverni Tomaži
2. zastar. nezvest: neverna žena
1. ki (česa) ne verjame: ob njenih besedah je bil videti neveren in potrt
// ekspr., v zvezi neverni Tomaž kdor (česa) ne verjame: ne bodi tak neverni Tomaž; kljub prepričevanju so ostali neverni Tomaži
2. zastar. nezvest: neverna žena
- nevérno prisl.:
neverno zmajevati z glavo
SSKJ²
nèzabáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni zabaven: igra je bila dolgočasna, nezabavna / ekspr.: stvar ni tako nezabavna, kakor je videti na prvi pogled; življenje na vasi niti ni bilo nezabavno
ki ni zabaven: igra je bila dolgočasna, nezabavna / ekspr.: stvar ni tako nezabavna, kakor je videti na prvi pogled; življenje na vasi niti ni bilo nezabavno
SSKJ²
nèzdràv -zdráva -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
1. ki ni zdrav: zdravi in nezdravi otroci; videti je nezdrav / nezdrav les / nezdravo sadje
// zdravju škodljiv: nezdrava voda; nezdravo podnebje / nezdravi kraji
2. ki izraža, kaže bolezen: nezdrava barva kože; nezdrava bledica, rdečica; pren. nezdrava ambicioznost; nezdrava konkurenca
// nav. ekspr. slab, nezadovoljiv: v podjetju so vladali nezdravi odnosi
1. ki ni zdrav: zdravi in nezdravi otroci; videti je nezdrav / nezdrav les / nezdravo sadje
// zdravju škodljiv: nezdrava voda; nezdravo podnebje / nezdravi kraji
2. ki izraža, kaže bolezen: nezdrava barva kože; nezdrava bledica, rdečica; pren. nezdrava ambicioznost; nezdrava konkurenca
// nav. ekspr. slab, nezadovoljiv: v podjetju so vladali nezdravi odnosi
- nèzdrávo prisl.:
v tistih krajih je nezdravo vroče; sam.: odpraviti gnilo in nezdravo v družbi
SSKJ²
neznáten -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr.
1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna
2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas
● star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost
1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna
2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas
● star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost
- neznátno prisl.:
potres je hiše neznatno poškodoval
SSKJ²
níčast -a -o prid. (ī) ekspr.
1. zelo majhen, slaboten: videti je bil droben, ničast, vendar je dolgo vzdržal; ničasta živalca / moč vetra ni bila tako ničasta
2. malovreden, ničvreden: tako življenje se mu je zdelo ničasto / kot psovka niče ničasto
3. neprepričljiv, neutemeljen: ničast dokaz, izgovor
● ekspr. politično ničasti ljudje nepomembni, nevažni
1. zelo majhen, slaboten: videti je bil droben, ničast, vendar je dolgo vzdržal; ničasta živalca / moč vetra ni bila tako ničasta
2. malovreden, ničvreden: tako življenje se mu je zdelo ničasto / kot psovka niče ničasto
3. neprepričljiv, neutemeljen: ničast dokaz, izgovor
● ekspr. politično ničasti ljudje nepomembni, nevažni
SSKJ²
nój -a tudi nòj nôja m (ọ̑; ȍ ó)
velika afriška ptica z dolgimi močnimi nogami, ki ne more letati: jata nojev
● ekspr. tišči glavo v pesek kot noj noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo
♦ zool. ameriški noj noju podobna južnoameriška ptica; nandu
velika afriška ptica z dolgimi močnimi nogami, ki ne more letati: jata nojev
● ekspr. tišči glavo v pesek kot noj noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo
♦ zool. ameriški noj noju podobna južnoameriška ptica; nandu
SSKJ²
nójevski tudi nôjevski -a -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na noje: nojevska farma
// ekspr. ki noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo: nojevska politika, taktika
nanašajoč se na noje: nojevska farma
// ekspr. ki noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo: nojevska politika, taktika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 241
Dostopnost