Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Razlika med rabo nedoločnika in glagolnika

Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.

Jezikovna
Same velike črke pri zapisu priimka

V nekaterih pogodbah in dopisih sem opazil hkratno rabo velikih in malih črk v imenih npr: Ime PRIIMEK. Običajno je napisano Ime Priimek. Ali sta obe obliki pravilni?

Jezikovna
Sklanjanje imena »Franz Liszt«

Prosim, če mi odgovorite na naslednje vprašanje: Kako sklanjamo Franz Listz? Problem je, ker se zapis razlikuje od izgovorjave. V slovenščini bi sklanjali: I Franc R Franca Kakšen pa je zapis in izgovorjava pri prevzetih imenih?

Jezikovna
Sklanjanje imena »Joe Biden«

Zanima me, kako se pravilno sklanja lastno ime Joe Biden.

Jezikovna
Sklanjanje krajev »Marija Reka«, »Marija Dobje«

Opažam, da se pri kraju Marija Reka sklanja oba dela (v Mariji Reki), medtem ko se pri krajih Marija Dobje in Marija Gradec sklanja zgolj drugi del (v Marija Dobju, v Marija Gradcu).

Zakaj različno sklanjanje?

Jezikovna
Sklanjanje števnikov in vezava predloga »nad«

Pri nakupu nad 50 evrov / nad 50-imi evri. Sneži nad 1000 metrov nadmorske višine / nad 1000 metri nadmorske višine. Kaj je bolj pravilno?

Jezikovna
Sklanjanje zvez tipa »lex Magna«, »lex Agrokor«

Novinarji kdaj namesto dolgega imena zakona napišejo lex Bavčar, lex drugi tir, lex Mercator, lex Magna, lex Agrokor, lex Repassy (po predlagatelju) … Kako sklanjati tako besedno zvezo? Da bi se izognili sklanjanju, nekateri dodajo besedo zakon', torej »v zakonu lex Bavčar je …«. Je to v redu, če latinska beseda lex pomeni ‘zakon, tudi postava, predpis, pogodba’?

Jezikovna
Skupaj ali narazen: »od kod« (ali »odkod«)?

Imam vprašanje, ki se tiče zapisa prislova od kod. Nekje sem zasledila, da se je nekoč ponekod pisalo tudi skupaj in me zanima, ali je to še vedno dovoljeno in slovnično pravilno.

Jezikovna
Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka: osebki različnega spola in števila

Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.

Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.

Jezikovna
Ujemanje v povedi kot slovnični problem za tujce, ki se učijo slovensko

Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)

Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje

in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)

  • 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi balo…
  • 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi bali…
  • 8% ljudi se bodo odločili, če se ne bi bali

pa tudi

65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!

V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.

Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?

Jezikovna
Vejica za tremi pikami v dobesednem navedku

Zanima me, ali je za tremi pikami v dobesednem navedku (pred narekovajem) treba napisati še vejico. »To je pa videti nevarno ...(,)« je zašepetal.

Jezikovna
Velelnik glagola »videti« je »glej« ali »vidi«?

Ali ima tudi glagol videti (kot glagoli vedeti, biti, iti ...) v velelniku nadomestno osnovo? Torej, glej in ne vidi.

Jezikovna
Velika začetnica pri imenih držav: »Črna gora« in »Burkina Faso«

Zanima me, zakaj se pri Črna gora gora piše z malo začetnico, pri Burkina Faso pa je Faso pisano z veliko začetnico.

Jezikovna
Vezava glagola »zaslužiti (si)«

Zadnjič sem zasledila oglas ker si vsi zaslužite zabavo. Dobila sem vprašanje ali bi lahko bilo pravilno tudi ker si vsi zaslužite zabave, po principu prinesite mi/želim si kave namesto kavo itd. Tako me zanima ali je pravilno oboje ali ne ter zakaj.

Jezikovna
Videti je (kot) ..

Ali mi lahko kdo razloži nianso med pasivom (viden je kot nesrečen; v smislu XZ ga vidi kot srečnega) in videti je srečen?

Sama menim, da je razlika v tem, da se v brezosebni rabi popolnoma zabriše agens, medtem ko je le-tega v pasivni rabi nekako mogoče identificirati. Vseeno pa mi to še ne pojasni, zakaj se v teh primerih uporablja glagol "BITI". In še: je ta tip stavkov soroden stavkov s pasivnim "SE" (se sliši, se naredi ...)?

Jezikovna
Začetnica pri nekaterih (ne)standardiziranih zemljepisnih imenih: »Panonska kotlina«, »Karpatski bazen« ...

Zanima me pravilni zapis (velika ali mala začetnica) naslednjih zemljepisnih pojmov:

  • Pokrajinski imeni (Z)GORNJA ŠTAJERSKA in SREDNJA ŠTAJERSKA. Pravopis navaja le Spodnjo Štajersko.
  • OSREDNJA SLOVENIJA.
  • SREDOZEMSKA KOTLINA.
  • PANONSKA KOTLINA ter PANONSKI in KARPATSKI BAZEN.
  • OBPANONSKE POKRAJINE.
  • DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER.

Prosim tudi za utemeljitev zapisov.

Jezikovna
Zanikanje – rodilnik ali tožilnik?

Pozdravljeni, ali je v spodnjih primerih zanikanja v zvezi s "kot" pravilen rodilnik ali tožilnik? Ustreznejši se mi zdi tožilnik, ker zvezo "razumeti kot kaj" razumem kot povedkovo določilo, zato zanikanje nanjo po mojem občutku ne vpliva. Skladenjsko pa si ne znam pojasniti.

  • Vodenja postopka samega po sebi ni mogoče razumeti kot povzročanje/povzročanja škode.
  • Vodenja ni mogoče razumeti kot ustrezno/ustreznega.
  • Ne določa protipravnosti kot element/elementa odškodninske odgovornosti (tj. ne določa, da je protipravnost element odškodninske odgovornosti).
  • Odločitve ne bo občutil kot pravične.

Jezikovna
Zapis datuma z besedo

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno z besedo izpiše datum na koncu uradnih dokumentov (raznih sklepov, sporazumov ipd.)

V našem priročniku imamo trenutno zapisano, da se navede takole:

V pogodbah, mednarodnih sporazumih ipd. je z besedami izpisan cel datum: V Bruslju, dne štiriindvajsetega marca leta dva tisoč deset, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.

Gre za dobesedni prevod iz angleščine, v katerem sta izrecno izpisana dan in leto, primer:

Done at Brussels, on the twenty-third day of June in the year two thousand and sixteen

Glede na to, da velika večina drugih jezikov EU izpušča dan in leto (tudi vsi "veliki" jeziki, FR, DE, NL, nekateri ohranjajo leto, npr. HR in ES, obe besedi pa npr. ohranjajo Čehi), in glede na to, da je načeloma beseda "dne" v takšnih primerih nepotrebna (vir: Monika Kalin Golob – O dopisih: predlog za standardizacijo, str. 32) in da je tudi sicer ne uporabljamo (pri datumih, ki niso izpisani z besedo), menim, da bi lahko obe besedi izpustili, vsekakor pa vsaj besedo dne. Kaj menite vi?

Jezikovna
Zapis »koronavirusa« oz. »korona virusa« skupaj ali narazen in pomen samostalnika »korona«

V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?

Število zadetkov: 62