barvílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je za barvanje: barvilna raztopina; barvilne snovi / barvilna moč
♦ bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
blístavec -vca m (í)
zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi: blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi
zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi: blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi
SSKJ²
bŕšček -čka m (ȓ)
bot. plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti; mali zimzelen1:
bot. plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti; mali zimzelen1:
SSKJ²
cikláma -e ž (ȃ)
rastlina z vijoličasto rdečimi dišečimi cveti, ki raste zlasti po jasah: ob gozdu rastejo dišeče ciklame; opojni vonj po ciklamah
♦ vrtn. žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum
rastlina z vijoličasto rdečimi dišečimi cveti, ki raste zlasti po jasah: ob gozdu rastejo dišeče ciklame; opojni vonj po ciklamah
♦ vrtn. žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum
SSKJ²
ciklámen2 -mna -o prid. (ȃ)
po barvi podoben ciklami: nebo nad morjem je vijoličasto, ciklamno in modro / ciklamna barva
po barvi podoben ciklami: nebo nad morjem je vijoličasto, ciklamno in modro / ciklamna barva
SSKJ²
mája -e ž (á)
1. del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majo; fant v beli maji / maja brez rokavov, z dolgimi rokavi
2. nar. (pletena) jopica, pulover: vedno je nosil vijoličasto volneno majo
1. del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majo; fant v beli maji / maja brez rokavov, z dolgimi rokavi
2. nar. (pletena) jopica, pulover: vedno je nosil vijoličasto volneno majo
SSKJ²
mlákarica -e ž (ȃ)
zool. raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih; velika divja raca: lovci že ves dan streljajo mlakarice
zool. raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih; velika divja raca: lovci že ves dan streljajo mlakarice
SSKJ²
močvírnica -e ž (ȋ)
1. močvirska ptica: prirediti lov na močvirnice
2. močvirska voda: izpod škornjev brizga močvirnica; kalna močvirnica
♦ bot. kukavica z zelenkastimi, rjavo ali vijoličasto rdečimi cveti v socvetju, Epipactis
1. močvirska ptica: prirediti lov na močvirnice
2. močvirska voda: izpod škornjev brizga močvirnica; kalna močvirnica
♦ bot. kukavica z zelenkastimi, rjavo ali vijoličasto rdečimi cveti v socvetju, Epipactis
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
ráca -e ž (á)
1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
// račja samica: race in racman
2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
♦ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca
1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
// račja samica: race in racman
2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
♦ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca
SSKJ²
skálovec -vca m (á)
bot., v zvezi barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria:
bot., v zvezi barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria:
SSKJ²
travnolísten -tna -o prid. (ȋ)
bot., v zvezah: travnolistni grintavec rastlina s črtalastimi listi in vijoličasto modrimi cveti v glavicah, Scabiosa graminifolia; travnolistna perunika rastlina s suličastimi listi in velikimi svetlo vijoličastimi cveti, Iris graminea
bot., v zvezah: travnolistni grintavec rastlina s črtalastimi listi in vijoličasto modrimi cveti v glavicah, Scabiosa graminifolia; travnolistna perunika rastlina s suličastimi listi in velikimi svetlo vijoličastimi cveti, Iris graminea
SSKJ²
vijólica -e ž (ọ̑)
divje rastoča ali vrtna rastlina s somernimi vijoličastimi, belimi, modrimi cveti: trgati vijolice; podariti šopek vijolic; skromna kot vijolica
♦ bot. dišeča vijolica vrtna rastlina z navadno temno vijoličastimi, močno dišečimi cveti, Viola odorata; divja vijolica rastlina z rumenkasto belimi ali vijoličasto pisanimi cveti, Viola tricolor; dvocvetna vijolica rastlina senčnatih alpskih krajev z dvema rumenima, rjavkasto progastima cvetoma, Viola biflora; vrtn. afriška vijolica sanpavlija
divje rastoča ali vrtna rastlina s somernimi vijoličastimi, belimi, modrimi cveti: trgati vijolice; podariti šopek vijolic; skromna kot vijolica
♦ bot. dišeča vijolica vrtna rastlina z navadno temno vijoličastimi, močno dišečimi cveti, Viola odorata; divja vijolica rastlina z rumenkasto belimi ali vijoličasto pisanimi cveti, Viola tricolor; dvocvetna vijolica rastlina senčnatih alpskih krajev z dvema rumenima, rjavkasto progastima cvetoma, Viola biflora; vrtn. afriška vijolica sanpavlija
SSKJ²
vijóličast -a -o prid.(ọ̑)
moder z rahlim rdečkastim odtenkom: vijoličast cvet; vijoličasta obleka; vijoličasta svetloba; bledo, temno vijoličast; modro vijoličast / vijoličasta barva
moder z rahlim rdečkastim odtenkom: vijoličast cvet; vijoličasta obleka; vijoličasta svetloba; bledo, temno vijoličast; modro vijoličast / vijoličasta barva
- vijóličasto prisl.:
vijoličasto pobarvati / piše se narazen ali skupaj vijoličasto rdeč ali vijoličastordeč; sam.: ženska v vijoličastem
SSKJ²
víšnjev -a -o prid. (ī)
1. nanašajoč se na višnjo: višnjev cvet; višnjevo drevo / višnjev sok; višnjevo vino
2. vijoličasto moder: višnjevi cveti; višnjeve oči
// knjiž. moder1: lan ima višnjeve cvete; višnjevo nebo / biti višnjev od mraza
1. nanašajoč se na višnjo: višnjev cvet; višnjevo drevo / višnjev sok; višnjevo vino
2. vijoličasto moder: višnjevi cveti; višnjeve oči
// knjiž. moder1: lan ima višnjeve cvete; višnjevo nebo / biti višnjev od mraza
- víšnjevo prisl.:
višnjevo obarvati; višnjevo modra barva; višnjevo rdeča obleka
SSKJ²
víšnjevost -i ž (ī)
lastnost višnjevega, vijoličasto modra barva: višnjevost večernega neba / knjiž. višnjevost oči modrina
lastnost višnjevega, vijoličasto modra barva: višnjevost večernega neba / knjiž. višnjevost oči modrina
SSKJ²
zímzelen1 -a m (ȋ)
plazeča se rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti: vejica zimzelena
♦ bot. mali ali navadni zimzelen plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti, Vinca minor
plazeča se rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti: vejica zimzelena
♦ bot. mali ali navadni zimzelen plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti, Vinca minor
SSKJ²
žláhten -tna -o prid., žláhtnejši (á)
1. knjiž. plemenit, izbran: žlahten človek, mislec / žlahten značaj; biti žlahtnega srca / žlahtni cilji; žlahtne misli / žlahten okus kave / žlahtno vino / žlahtni komedijant od 1992 igralec, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado za najboljšo komično vlogo
2. agr. ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti: žlahtne sorte jablan; cepiti žlahtno vrtnico na šipek
3. star. plemenit, plemiški: žlahten rod / biti žlahtnega porekla, stanu / žlahtna gospa; v bitki je padlo veliko žlahtne gospode
● žlahtni kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit; drag(i) kamen; ekspr. piti žlahtno kapljico vino
♦ agr. žlahtna plesen plesen, ki se uporablja pri izdelovanju nekaterih mehkih, poltrdih sirov; kem. žlahtni plini plini, ki se redko ali sploh ne spajajo z drugimi elementi; metal. žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; teh. žlahtno jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; plemenito jeklo; vrtn. žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria; žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum
1. knjiž. plemenit, izbran: žlahten človek, mislec / žlahten značaj; biti žlahtnega srca / žlahtni cilji; žlahtne misli / žlahten okus kave / žlahtno vino / žlahtni komedijant od 1992 igralec, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado za najboljšo komično vlogo
2. agr. ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti: žlahtne sorte jablan; cepiti žlahtno vrtnico na šipek
3. star. plemenit, plemiški: žlahten rod / biti žlahtnega porekla, stanu / žlahtna gospa; v bitki je padlo veliko žlahtne gospode
● žlahtni kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit; drag(i) kamen; ekspr. piti žlahtno kapljico vino
♦ agr. žlahtna plesen plesen, ki se uporablja pri izdelovanju nekaterih mehkih, poltrdih sirov; kem. žlahtni plini plini, ki se redko ali sploh ne spajajo z drugimi elementi; metal. žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; teh. žlahtno jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; plemenito jeklo; vrtn. žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria; žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum
- žláhtno prisl.:
žlahtno dišeča roža; sam.: popiti kaj žlahtnega; občutek za žlahtno v človeku
Število zadetkov: 19
Dostopnost