Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

jósta jóste samostalnik ženskega spola [jósta]
    1. grm z užitnimi navadno vijoličasto rdečimi plodovi, križanec med ribezom in kosmuljo; primerjaj lat. Ribes×nidigrolaria
      1.1. plodovi te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Josta iz Jo(hannisbeer) ‛ribez’ + Sta(chelbeer) ‛kosmulja’
kosmúlja kosmúlje samostalnik ženskega spola [kosmúlja]
    1. nižji trnat grm z užitnimi zeleno rumenimi ali vijoličasto rdečimi plodovi; primerjaj lat. Ribes uva-crispa
      1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: kitajska kosmulja
ETIMOLOGIJA: kosem, ker so imele stare vrste kosmulj kosmate plodove - več ...
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
    1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
      1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
      1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
barvílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je za barvanje: barvilna raztopina; barvilne snovi / barvilna moč
 
bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria
SSKJ²
blístavec -vca m (í)
zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi: blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi
SSKJ²
bŕšček -čka m (ȓ)
bot. plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti; mali zimzelen1:
SSKJ²
cikláma -e ž (ȃ)
rastlina z vijoličasto rdečimi dišečimi cveti, ki raste zlasti po jasah: ob gozdu rastejo dišeče ciklame; opojni vonj po ciklamah
 
vrtn. žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum
SSKJ²
ciklámen2 -mna -o prid. (ȃ)
po barvi podoben ciklami: nebo nad morjem je vijoličasto, ciklamno in modro / ciklamna barva
SSKJ²
mája -e ž (á)
1. del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majo; fant v beli maji / maja brez rokavov, z dolgimi rokavi
2. nar. (pletena) jopica, pulover: vedno je nosil vijoličasto volneno majo
SSKJ²
mlákarica -e ž (ȃ)
zool. raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih; velika divja raca: lovci že ves dan streljajo mlakarice
SSKJ²
močvírnica -e ž (ȋ)
1. močvirska ptica: prirediti lov na močvirnice
2. močvirska voda: izpod škornjev brizga močvirnica; kalna močvirnica
♦ 
bot. kukavica z zelenkastimi, rjavo ali vijoličasto rdečimi cveti v socvetju, Epipactis
SSKJ²
povišnjéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati vijoličasto moder: nohti so mu povišnjeli
SSKJ²
púrpur -ja m (ȗ)
knjiž. vijoličasto rdeča barva: purpur svilene tkanine
// škrlat: barvati s purpurjem / kardinali v purpurju
SSKJ²
ráca -e ž (á)
1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
// račja samica: race in racman
2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
● 
star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
♦ 
zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca
SSKJ²
skálovec -vca m (á)
bot., v zvezi barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria:
SSKJ²
travnolísten -tna -o prid. (ȋ)
bot., v zvezah: travnolistni grintavec rastlina s črtalastimi listi in vijoličasto modrimi cveti v glavicah, Scabiosa graminifolia; travnolistna perunika rastlina s suličastimi listi in velikimi svetlo vijoličastimi cveti, Iris graminea
SSKJ²
vijólica -e ž (ọ̑)
divje rastoča ali vrtna rastlina s somernimi vijoličastimi, belimi, modrimi cveti: trgati vijolice; podariti šopek vijolic; skromna kot vijolica
 
bot. dišeča vijolica vrtna rastlina z navadno temno vijoličastimi, močno dišečimi cveti, Viola odorata; divja vijolica rastlina z rumenkasto belimi ali vijoličasto pisanimi cveti, Viola tricolor; dvocvetna vijolica rastlina senčnatih alpskih krajev z dvema rumenima, rjavkasto progastima cvetoma, Viola biflora; vrtn. afriška vijolica sanpavlija
SSKJ²
vijóličast -a -o prid.(ọ̑)
moder z rahlim rdečkastim odtenkom: vijoličast cvet; vijoličasta obleka; vijoličasta svetloba; bledo, temno vijoličast; modro vijoličast / vijoličasta barva
    vijóličasto prisl.:
    vijoličasto pobarvati / piše se narazen ali skupaj vijoličasto rdeč ali vijoličastordeč; sam.: ženska v vijoličastem
SSKJ²
víšnjev -a -o prid. (ī)
1. nanašajoč se na višnjo: višnjev cvet; višnjevo drevo / višnjev sok; višnjevo vino
2. vijoličasto moder: višnjevi cveti; višnjeve oči
// knjiž. moder1lan ima višnjeve cvete; višnjevo nebo / biti višnjev od mraza
    víšnjevo prisl.:
    višnjevo obarvati; višnjevo modra barva; višnjevo rdeča obleka
SSKJ²
víšnjevost -i ž (ī)
lastnost višnjevega, vijoličasto modra barva: višnjevost večernega neba / knjiž. višnjevost oči modrina
Število zadetkov: 44