Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
izsesáti -ám [səs in ses] dov. (á ȃ) 
  1. 1. s sesanjem spraviti iz česa: izsesati kri iz rane; izsesati sok iz limone / izsesati prah; s črpalko izsesati zrak
  2. 2. s sesanjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: tele je dobro izsesalo vime; izsesati limono / izsesati rano / pajek izsesa svojo žrtev
    // ekspr. izčrpati, oslabiti: delo v rudniku ga je izsesalo; skrbi za otroke so ji izsesale zdravje
  3. 3. ekspr. izrabiti, izkoristiti: ta oderuh ga bo izsesal; delavce je izsesal do poslednje kaplje krvi
    ●     ekspr. ali naj podatke iz prsta izsesam si jih izmislim; ekspr. to je izsesal iz prsta to je izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
    izsesán -a -o: izsesan od trpljenja; izsesane prsi
SSKJ
nabrékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji
  1. a) zaradi vpijanja vlage: na dežju so deske nabreknile; glina v vodi nabrekne / seme je že nabreknilo
  2. b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: mešički pod očmi so ji še bolj nabreknili; vime je že nabreknilo; od jeze, napora so mu žile močno nabreknile
    // dobiti nabrekline: obolela koža je nabreknila / zaradi deževja je cesta na več mestih nabreknila
    nabréknjen -a -o: nabreknjeni brsti; od joka nabreknjene ustnice; prim. nabrekel
SSKJ
nadražíti in nadrážiti -im, in nadrážiti -im dov. (ī á; á ā) 
  1. 1. z draženjem povzročiti reakcijo: nadražiti vime, da daje več mleka
  2. 2. knjiž. razjeziti, razdražiti: pazi, da ga ne boš nadražil / nadražiti čebele, psa
  3. 3. redko nahujskati, naščuvati: nadražili so ga zoper mene
    nadrážen -a -o: nadražen pes; spolno nadražen
SSKJ
otelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oteliti se: vime pred otelitvijo oteče
SSKJ
ôvčji -a -e prid. (ō) nanašajoč se na ovce: ovčja koža; ovčje meso, mleko / ovčje usnje / ima topel ovčji kožuh; ovčja volna / ovčji sir / ovčji pastir; ovčja staja / ovčje garje
● ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega
♦ bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; zool. ovčji zolj žuželka, katere ličinka zajeda ovco v nosnih in čelnih votlinah, Oestrus ovis
SSKJ
pripustíti -ím dov., pripústil (ī í) 
  1. 1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela
  2. 2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa le res, je pripustil oče / da bi se zaradi takih stvari prepirali, ni nikoli pripustil dovolil
    ●     star. pripustiti komu kako delo prepustiti; nar. pripustiti tele (h kravi) spustiti, dati ga h kravi, da sesa
    ♦     vet. krava, svinja je že pripustila je že dobila mleko v vime v končnem obdobju brejosti; krava pri molži pripusti naredi, povzroči, da doteka mleko iz mlečne žleze v vime; pripustiti samico (k samcu) pripeljati samico k samcu zaradi oploditve
    pripuščèn -êna -o: ne biti pripuščen k maturi; pripuščena telica
SSKJ
pripúščati -am nedov. (ú) 
  1. 1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati
  2. 2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem
    ♦     vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti
SSKJ
uplahníti in upláhniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. postati po obsegu manjši: bula je uplahnila; ovci je vime uplahnilo / ekspr. ko je veter ponehal, so jadra uplahnila se povesila
    // od bolezni so mu lica uplahnila upadla; val uplahne
  2. 2. ekspr. priti na nižjo stopnjo glede na intenzivnost, jakost; upasti: njegova bojevitost, samozavest je z leti uplahnila; pogum mu je uplahnil; sovraštvo, zanimanje uplahne; življenjska moč mu dolgo ni uplahnila / burja je uplahnila se je polegla; hrup v dolini je uplahnil
  3. 3. ekspr. izgubiti moč, pogum: ko ga je zagledal, je kar uplahnil
    ●     knjiž., redko rdečica ji je uplahnila z obraza izginila; ekspr. reka je uplahnila upadla
    upláhnjen -a -o: uplahnjen balon; uplahnjeno telo
SSKJ
uplahováti -újem nedov. (á ȗ) redko plahneti: oteklo vime je počasi uplahovalo / jeza mu že uplahuje
SSKJ
vím -a m (ȋ) pog. drobno mlet kremenčev pesek, navadno s kemičnimi dodatki, za čiščenje predmetov z drgnjenjem: potresti vim; očistiti z vimom / kupiti tri vime škatle, posode tega peska
SSKJ
víme -na s (í) 
  1. 1. mlečna žleza v dimljah samic nekaterih kopitarjev, zlasti prežvekovalcev: teliček, žrebiček sesa iz vimena; kozje, kravje vime; nabreklo, težko vime; vime, polno mleka; vime z velikimi seski; umivanje vimena / krava že dela vime vime se ji napenja pred porodom; krava ima tele pod vimenom doji; jagnje od vimena ki še sesa
    // redko mlečne žleze samic sesalcev: mačka ima vime na prsih in trebuhu; vime psice
  2. 2. nizko dojka: ženska si je razkrila vimena
    ♦     bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
SSKJ
vímenski -a -o prid. (í) nanašajoč se na vime: vimensko tkivo / vimenske bolezni
SSKJ
zízek -zka m (ȋ) nar.  
  1. 1. sesek: vime in zizki
  2. 2. dojka: ob materinih zizkih se je dojenček umiril
Število zadetkov: 13