Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.-Z.; — prim. čeh.
Pleteršnik
gŕča, f. 1) der Knoten im Holze, der Knorren; — grče na prstih, die Gelenkknochen, Dict.; g. na niti, der Knoten am Faden, C.; — pren. stara grča, trden, star človek, ein altes Haus, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Knotengeschwulst, die Beule, Mur., Cig., Jan., Boh.-M., C.; Gospod te bo udaril s hudimi grčami na kolenih in stegnih, Dalm.; — grče v grlu, die Halsbräune, Z.; — 3) das Euter (= vime), Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) der Klumpen, Fr.-C.; der Brocken: g. mesa, Rez.-C.; — 5) ein Krug mit engem Halse, Guts., Jarn., C.; — 6) = grčasta tabačna pipa: grgranje neosnažene grče, Jurč.; — 7) der essbare Lerchenschwamm, V.-Cig.
Pleteršnik
mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.-C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Rihenberk-Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče-Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.
Pleteršnik
natȓcati, -am, vb. pf. napolniti, kar se najtrje da, vzhŠt.-C., Lašče-Erj. (Torb.); n. mošnjo, Cig.; sena n. v koš, Lašče-Levst. (Rok.); vreča je natrcana, krava ima natrcano vime (strotzendes Euter), Lašče-Erj. (Torb.); — n. se, sich voll essen, Lašče-Levst. (Rok.).
Pleteršnik
oddȃjati 2., -am, vb. impf. o. kravo = umečevati vime pred molžo, potegniti nekolikokrat po sescih, Podkrnci-Erj. (Torb.); — prim. dojiti.
Pleteršnik
spǫ́cati, -pǫ̑cam, vb. pf. = spokati: kravam vime spoca, kajk.-Valj. (Vest.).
Pleteršnik
ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.-M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.-C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče-Levst. (Rok.).
Pleteršnik
víme, -ena, n. das Euter.
Pleteršnik
vímence, n. dem. vime; das Euterchen.
Pleteršnik
(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
vímen -a s vime: szo sze nyim po vimeni mozoli vöszpísali KOJ 1845, 118
Prekmurski
vǘmen -a s vime: Ona (krava) nyim dáva dobro mlêko, stero 'z-nyé vümena doji KAJ 1870, 77

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
vime [víme vímena] samostalnik srednjega spola

vime

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
cuzec m, ruma, -ae, zuṡiz, vime, ſeṡzi
Vorenc
cuzek m, mamilla, -ae, mamma, -ae, ṡhivina, vime, ſeſzi, zuṡiki
Vorenc
prsi ž mn., F15, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; ensiformeos, ena ṡyliza[!] na perſih; expapilare, nédarje reṡpéti, perſi odgarniti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi, naduſhliu, ali teſnih parſi biti; leloh, seu calegma, ena taka arznia ṡa parſi; mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi; pectus, -oris, parſi; plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi; praecordia, -orum, slizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; rationale, -le, naperſnik, na perſih ṡhzyt; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi; vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
Vorenc
sesec m, F10, abláctare, od ſeſza djati, odſtaviti, odlozhiti; agnus subrumus, jagne per ſeszi; mamilla, -ae, mamma, -ae, ṡhivina, vime, ſeſzi, zuṡiki, ſeſzi; mamosus, -a, -um, perſaſt, s'velikimi ſeſzi; mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; ruma, -ae, zuṡiz, vime, ſeṡzi; subrumus, -mi, enu jagne per ſeṡzi, kateru ſhe ṡiṡá, inu nei odſtavlenu; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi
Vorenc
vime s, F3, mamilla, -ae, mamma, -ae, ṡhivina, vime, ſeſzi, zuṡiki, ſeſzi; ruma, -ae, zuṡiz, vime, ſeṡzi; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
sisek -ska samostalnik moškega spola
Celotno geslo Megiser
vime -ena samostalnik srednjega spola
Število zadetkov: 20