Zadetki iskanja
Svetokriški
dober -bra prid. dober: on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro: Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.
Svetokriški
drug -a zaim. drug: En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
Svetokriški
kruh -a m kruh: ta slatki kruh im. ed. s'Nebeſs ym je doli padal ǀ kroh im. ed. inu meſsu roshe rataio ǀ Krug im. ed. ſe je bil v'vogle preobernil ǀ ta kruch im. ed., inu vinu ſe preoberne v'Christuſhavo S. Rus. krij, inu v'S. Rus. T. ǀ ob uſe pride, kruha rod. ed. strada, petlat more pojti ǀ k' temu martvimu ſo dua velika hleba kruha rod. ed. pokopali ǀ s'kruha rod. ed. rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ dejte ijm en piſilz kruka rod. ed. ǀ od ust kruh tož. ed. ſi je utargal ǀ rajshi bi kroh tož. ed., kakor tabak puſtil ǀ ena shena v'prasnik je krug tož. ed. pekla ǀ tard kruch tož. ed. ſo jedli ǀ s' delam ſi je mogal kruk tož. ed. ſhlushit ǀ ob ſuhim kruhu mest. ed., inu frishni vodi ſo shiveli ǀ ob ſuhem kruku mest. ed., inu uodi ſe je poſtil ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna … Melchiſedec v' kruhi mest. ed. ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham or. ed. S. Reshniga Telleſſa ǀ s'kruham or. ed., vinam, inu s'drugem shiuleniam oskerby kruhi m mn. hlebci: ty Kruhi im. mn. pomenio tu Svetu Reshnu Telu ǀ ta Modra Shena Abigajl … je bila njemu dvejſtu kruhou rod. mn., inu dvejſtu koſſou fig offrala ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou rod. mn., inu duei ribi taiſtimu folku naprei poloshit ǀ Chriſtus je bjl sahualil Ozheta Nebeshkiga sa taiste ſedem kruhe tož. mn. ǀ JESUS pak je vsel te kruhe tož. mn., inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli ǀ veliku zhudu pak je naſitit tulikajn taushent ludy s' peterimi Kruhi or. mn., inu s' dvemi ribami
Svetokriški
napolniti -im dov. 1. napolniti: terbej ta lazhni, inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit nedol. ǀ je sapovedal de imaio verzhe is vodo napolniti nedol. ǀ Bug njega hiſho s'blagam napolni 3. ed. ǀ s'beſsedo napauni 3. ed. zevu AEgijpt, s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ G. Bug per zaitu nepolni 3. ed. s' eno dobro Sveto miſlio ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh nepolnj 3. ed. ǀ kadar pak napolnio 3. mn. mero, inu vago s' nyh greshnim djainam ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio 3. mn. ǀ S: Duh yh je bil s'ſvoio S: gnado napolnil del. ed. m ǀ zevu svejt is solsami je napaunil del. ed. m ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto gnado nepolnil del. ed. m ǀ grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila del. ed. ž ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham je bila nepolnila del. ed. ž ǀ de bi moj shivot olje ratalu, de bi vſe taiſte lampize napolnilu del. ed. s ǀ bodo trebuh napolnili del. mn. m taku dobru per koſſili, kakor per vezherij ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam nepolnili del. mn. m ǀ poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile del. mn. ž 2. izpolniti: zhlovek je dolshan ſe pofliſſat volo Boshjo napolnit nedol. ǀ s'djainom napolnite 2. mn. vasho dobro volo ǀ je ſvojo dolsnust napolnil del. ed. m ǀ Vni kateri nej napolnil del. ed. m kar njega ozha, inu mati v'teſtamenti mu ſo ſapovedali ǀ G. Bug je bil taiſtom perpravil, sa tiga volo nyh proshno nej hotel vshlishat, dokler mero nyh dobriga djaina nej ſò bily nepolnili del. mn. m, ali kakor ſo bily leto napolnili del. mn. m yh je bil v'nebeſſa poklizal 3. zasesti: tiste ſtole prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti nedol. ǀ de bi napolnil del. ed. m tajſti ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil napolniti se izpolniti se: Danas ſe je napolnila del. ed. ž figura tiga nedolshniga Ioſepha ǀ ſe imate bati, de ſe ne bò nepolnilu del. ed. s nad vamy ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy napolnile del. mn. ž
Svetokriški
oskrbeti -im dov. oskrbeti, tj. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti nedol. s' ſpisho, inu s'vſem kar potrebujeio ǀ sdaj pak ſte ſi naprei vſeli vashe dushe oskerbeiti nedol. ǀ imaio eno kambro temu ſiromaku dati, inu ga s' potrebo oſkerbeti nedol. ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim 1. ed., inu negar Egypt ǀ tuojo sheno, inu otroke lepu oskarbish 2. ed. ǀ Bug naſs vſe oſkerbi 3. ed. ǀ edn drugiga brani, pomaga, inu oskerbi 3. ed. ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim oſkerbj 3. ed. ǀ G. Bug regera, oſkerbji 3. ed., inu vuzhji vſe ſtuari ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam oskerby 3. ed. ǀ kateri ner obilnishi oskerbj 3. ed. ſvoje shushabnize ǀ my yh oskerbimo 1. mn. s'shpisho, inu s'guantam ǀ de bi neopeshal ga oskerbè 3. mn. s'kruham ǀ lazhne, inu shejne je oskerbel del. ed. m ǀ ga je pelal v' oſhterio, inu ga je dobru oſkerbel del. ed. m ǀ naſs je oskarbel del. ed. m s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ de bi yh s' vinam oskerbil del. ed. m ǀ de bi to potrebno shivino oſkerbil del. ed. m ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem oskerbu del. ed. m ǀ ta perva je vſtala, drushino oskerbela del. ed. ž, otroke oblekla, hisho osnashila ǀ savupam v' Milost Boshjo, de ta naſs bo oſKerbela del. ed. ž ǀ Angeli ſò s' shpisho oskerbeli del. mn. m Elia kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo Jezabelo oskrbeti se oskrbeti se: de bi imel s' shitam ſe oskerbeti nedol. sa ſedem leit ǀ sa to prihodno vezhnoſt ſe oskerbeiti nedol. ǀ tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti nedol. ǀ ſe oskerbi 3. ed. s' uſem tem kar meni de bo njemu potreba ǀ ſe neoskarbite +2. mn. s'tem ohzetnom guantam ǀ V'mladosti ſe oſkerbè 3. mn., s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali ǀ Poprej kakor mres pride s'dervami s'oſkerbè 3. mn., de po simi ſe grejeio
Svetokriški
Skitar -ja m prebivalsko lastno ime Skit: Scytharij im. mn. pak kadar so gostij raunali, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali (I/1, 149) ǀ Scitery im. mn. pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam nepolnili (III, 268) → Skitija
Svetokriški
vino -a s vino: vinu im. ed. resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ s'kruha rata S: Meſsu, s'vina rod. ed. S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ cell tedan vina rod. ed. ne pye, ter kumaj dozhaka de praſnik pride ǀ KuliKain ſe naide tazih, Kateri vinu tož. ed. s'vodo meiſhaio ǀ Shitu, inu uinu tož. ed. kupio, kadar je ner bulshi kup ǀ de bi vodo v'vinu tož. ed. preobernili ǀ Vni, katiri vej de per vinu mest. ed., inu iegri Boga, inu ſvojga blishniga reshali ǀ kar je v'vodi vdubil per vini mest. ed. sgubj ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam or. ed. nepolnili ǀ My ſe hozhemo ſtem ner bulshem vinom or. ed. napolniti ǀ nar hitrei bi mogal s'vinam or. ed. obogatit ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna vina tož. mn., de vaſſ opianio < slovan. *vinȍ ← lat. vīnum ‛vino’
Svetokriški
življenje -a s 1. življenje: moje shiulejne im. ed. na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ bosh raitingo dajal od tvojga shiuleina rod. ed. ǀ is njegoviga S. Shiulejna rod. ed. ozhitnu ſe ſposna ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia rod. ed. ǀ h' temu vezhnimu shiuleinu daj. ed. ǀ de bi vſe dushe k' vezhnimu shiulejnu daj. ed. prishle ǀ ta bo njo ohranil k' vezhnimu shivlejnu daj. ed. ǀ imaio tulikain shpishe vshiti kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine tož. ed. ǀ nam je shenkal tu vezhnu shiulejne tož. ed. ǀ kuga pride od ſtrupeniga luffta, katera ſizer da shiulejne tož. ed. timu zhloveku ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie tož. ed. ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne tož. ed. doſesheio ǀ skuſi enu nedolshnu shjulejne tož. ed. ǀ pobulshajte vashe greshnu shivlejne tož. ed. ǀ po tem reunem shiuleini mest. ed. tiga ſveita ǀ aku v' vashim greshnim shivleini mest. ed. bote do taiſte ſadne ure oſtali ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem shiulejnam or. ed. ǀ Ti ſtari pohujshaio te mlade, Duhouni te deshelske, ozheti, inu matere ſvoje otroke shnyh greshnem shiuleinam or. ed. 2. prehrana, živež: ludje ſo hoteli zagat, videozh de tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina rod. ed. perdelat ǀ dreveſſa ſo polna shlahtniga ſadu, inu semla polna shiulejna rod. ed. ǀ ena loterska shena je bila k'njemu pershla, ter ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu daj. ed., de bi ſe od greha sdarshala ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine tož. ed. perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem oskerbil ǀ jeſt bom tebi dal shiuleine tož. ed., guant, inu lon ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu shiulejne tož. ed. ǀ sa tiga volo G. Bug tulikajn krat nam okrati tu vſakadajne shivlejne tož. ed. ǀ deshelsko, inu Duhovno gospodo s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam or. ed. oskerby → živenje
Število zadetkov: 8
Dostopnost