Zadetki iskanja
Prekmurski
dòlisǘkati se -sǘčem se nedov. viti se: potoke i velike vodé, stere sze po dolê doliszücsejo KAJ 1870, 147
Vorenc
klopek m, F7, agglomerare, klopke délati, ſhtréne viti, namotati, naviti; conglomerare, na en klopek v'kup viti, okroglu délati, kakòr eno kuglo; glomerare, klopke viti, na klopek viti; glomus, -mi, et ris, klopek, ali klopzhizh; inglomerare, klopke navyti, na en kúp viti
Vorenc
kugla ž, F11, alter, -alteris, ſvinzhena teẛhka kugla k'vsdigovanîu; conglomerare, na en klopek v'kup viti, okroglu délati, kakòr eno kuglo; discobolus, tá kateri tako kuglo mèzhe; glans, -dis, ṡhelod, kugla; glans ferrea, ṡheleṡna kugla; glans plumbea, ſvinzhena kugla; globus, -bi, kugla; halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo; harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; patella, -ae, tudi jabolku, kugla na koleini; plumba, -ae, ena ſvinzhena kugla
Vorenc
kup1 m, F43, acervatim, od kúpa do kúpa; acervus, -vi, en kúp; aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati; congeries, en kúp, garmada; cumulus, en kup; foenimeta, en kúp ali loniza ſiná; inglomerare, klopke navyati, na en kúp viti; pirata, -ae, en kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28; strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada; turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu; prim. s'kup, s'kupom, vsehkupgmajn
Vorenc
martrati nedov., F18, admutilare, oshtuzati, odſékovati, martrati; afflictare, jesiti, ẛhaliti, ẛhtraffati, martrati; afflictor, tá kateri ẛhali, martra, preganîa; catasta, enu orodje [sa] ludy martrati, ali peiṡati; convexare, kaſhtigati, martrati, draṡhiti; cruciare, martrati, kriṡhati; cruciare, martrati, kaſhtigati; devenare, mozhnu doli pertiṡkati, martrati; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; latrunculator, -oris, rihtar zhes hudodélnike, kateri yh puſti martrati; martryzare, martrati; pandiculator, preteṡaviz, peiṡni rihtar, kateri peiṡa, ali martra; percruciare, mozhnú martrati; perexcruciare, cilú do konca ṡmatrati, ſylnu mozhnu martrati; pertorquere, ſylnu mozhnu martrati; tormenta adhibere, peiṡati, martrati; torquere, viti, ſukati, ṡaviti, martrati, peiṡati; tortor, -oris, trinog, rablin, kateri peiṡa, inu martra
Vorenc
mehak prid., F22, aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh leder, mehka koṡhiza; colis, -lis, tá mehka mladiza per tertah, katera vſaku leitu vun vdari; colliquefacio, colliquesco, reſtopiti, reſtajati, mehkú ſturiti; galbinus, en mehki zartlivi zhlovek, v'ṡhene ṡalublen, en hotliviz; lactus, tá mehka zhréviza, ṡkusi katera tú mléku tezhe, tu ribje mleiku; liquere, mehku, tekozhe ſturiti; liquescere, mehkú, ali volnú ſturiti; macerare, ṡmadleti: v'vodi namozhiti, morb, ali volnu, ali mehku ſturiti; malaciſsare, vmehzhati, mehku ſturiti, vpyriti; malagma, en mehki flaiṡhter; malagma, -tis, en flaishter, kateri mehzhy, ali mehku déla; molle fieri, mehku ſturiti; mollescere, mehzhati, mehkú perhajati; multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti; palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu, kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe; praetener, ſylnu mehák, mlád, zartliu, ſuptyl; relentescere, ṡupèt volnú, ali mehku poſtati; remollescere, ṡupèt mehku perhajati, ali mehku ſturiti; vimineus, -a, -um, is mehkih ſhibiz, ali viter ſpleten; vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti; prim. mekak
Pleteršnik
motorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. impf. 1) na motoroge prejo viti, motati, Mariborska ok.-C.; — 2) Radspeichen einsetzen, Mariborska ok.-C.
Pleteršnik
mužę̑n, adj. 1) saftig (von Bäumen, wenn die Rinde leicht ablösbar ist), Ravn.-C.; mužena mladina, Trub.-Mik.; muženo trnje, Dalm.; poskušal sem piščalke viti, pa se ni dalo: les še ni bil dovolj mužen, Erj. (Izb. sp.); — 2) schlammig: muženo blato, Dalm.
Vorenc
Vorenc
navijati nedov., F3, astrologiarius, kateri vro navia, inu gliha; inglomerare, klopke navyati, na en kúp viti; jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi platna naviajo
Vorenc
naviti dov., F2, agglomerare, klopke délati, ſhtréne viti, namotati, naviti; attrahere, k'ſebi potegniti, vleizhi, pukſho naviti, napeti
Pleteršnik
osnǫ̑va, f. 1) der Aufzug (Zettel, Kette am Webstuhl), Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., DZ.; prejo viti za osnovo, Zv.; — 2) die Gründung, die Errichtung, Cig., Jan., nk.; — die Organisation, Jan. (H.); — 3) der Anschlag, die Anzettelung, Cig., Jan., nk.; — 4) der Grundriss, der Entwurf, Cig., Jan.; — 5) das Fundament, die Grundlage, die Basis, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — (po rus.) der Grundstoff, die Base (chem.), Cig. (T.); — der Stamm (gramm.), Jan. (H.).
Vorenc
pezati nedov., F5, catasta, enu orodje ludy martrati, ali peiẛati; pandiculator, preteṡaviz, peiṡni rihtar, kateri peiṡa, ali martra; tormenta adhibere, peiṡati, martrati; torquere, viti, ſukati, ṡaviti, martrati, peiṡati; tortor, -oris, trinog, rablin, kateri peiṡa, inu martra; prim. posati
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
staviti [stáviti stȃvim] nedovršni glagol
- postaviti, posaditi, položiti
- staviti, tj. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar ali plača določeni znesek
Vorenc
sukati nedov., F4, detornare, vertéti, ſukati, ſeſukati, ṡvertéti, draxlati; gyrare, ſukati; tornare, draxlati, ſukati; torquere, viti, ſukati, ṡaviti, martrati, peiṡati
Vorenc
Vorenc
trtica2 ž, vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti, ṡa tertize s'nîega délati, tú ṡhilovatu ſhibovje, kakòr bèka etc:
Pleteršnik
Pleteršnik
vȋt, f. 1) die Schraube, Jan., Nov.-C.; die Weinpressschraube: na viti visi prešni kamen, jvzhŠt.; — 2) der Schraubengang, das Schraubengewinde, Cig.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost