dočákati -am dov., dočákajte in dočakájte; dočákala in dočakála (á ȃ)
1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: dočakati mir; končno smo dočakali ta dan; komaj sem dočakal, da je šla / po dolgih letih je dočakala brata; dočakati vlak
2. živeti do določene dobe, dogodka: dneva ne dočaka več, tako je slab; dočakal je redek jubilej; dočakati sto let; dočakati visoko starost; nar. mogoče se dočakamo jutra
● ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; dočakala me je s kavo in slaščicami sprejela; preg. kdor čaka, dočaka
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
doglèd -éda m (ȅ ẹ́)
knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) videti: jezdeci so izginili iz dogleda; ladja je priplula v dogled; vlak je že na, v dogledu
knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) videti: jezdeci so izginili iz dogleda; ladja je priplula v dogled; vlak je že na, v dogledu
SSKJ²
dohitéti -ím dov., dohítel (ẹ́ í)
1. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj: dohitel ga je na ovinku; tako beži, da ga ne morem dohiteti / z avtom je dohitel vlak
● smrt ga je dohitela na potovanju umrl je na potovanju
2. izenačiti se s kom v čem: dohiteti sosede pri delu; tik pred koncem ga je dohitel na tabeli; v šolstvu smo dohiteli napredne države; v znanju ne more dohiteti svojih sošolcev
3. nadomestiti, popraviti: zamujenega ne moremo več dohiteti
1. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj: dohitel ga je na ovinku; tako beži, da ga ne morem dohiteti / z avtom je dohitel vlak
● smrt ga je dohitela na potovanju umrl je na potovanju
2. izenačiti se s kom v čem: dohiteti sosede pri delu; tik pred koncem ga je dohitel na tabeli; v šolstvu smo dohiteli napredne države; v znanju ne more dohiteti svojih sošolcev
3. nadomestiti, popraviti: zamujenega ne moremo več dohiteti
SSKJ²
dolénjec -jca m (ẹ́)
1. prebivalec spodnjega, dolnjega konca vasi: zbrali so se gorenjci in dolenjci
2. dolenjsko vino: pila sta dolenjca
3. pog. vlak, ki vozi na Dolenjsko: voziti se z dolenjcem
1. prebivalec spodnjega, dolnjega konca vasi: zbrali so se gorenjci in dolenjci
2. dolenjsko vino: pila sta dolenjca
3. pog. vlak, ki vozi na Dolenjsko: voziti se z dolenjcem
SSKJ²
dolénjski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Dolenjce ali Dolenjsko: gričevnata dolenjska pokrajina; dolenjske izletniške točke; star. mahniti jo na dolenjsko stran Dolenjsko / dolenjska šegavost; dolenjsko narečje / dolenjsko vino / dolenjski vlak vlak, ki vozi na Dolenjsko
nanašajoč se na Dolenjce ali Dolenjsko: gričevnata dolenjska pokrajina; dolenjske izletniške točke; star. mahniti jo na dolenjsko stran Dolenjsko / dolenjska šegavost; dolenjsko narečje / dolenjsko vino / dolenjski vlak vlak, ki vozi na Dolenjsko
SSKJ²
dopréga -e ž (ẹ̑)
dodatna vprega: ker konji niso zmogli težkega bremena, smo si pomagali z doprego
// žel. dodatna lokomotiva, ki potiska vlak na velikih vzponih: na postaji pod bregom so k zadnjemu vagonu pripeli doprego
dodatna vprega: ker konji niso zmogli težkega bremena, smo si pomagali z doprego
// žel. dodatna lokomotiva, ki potiska vlak na velikih vzponih: na postaji pod bregom so k zadnjemu vagonu pripeli doprego
SSKJ²
doséči -séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ́)
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči
2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec
3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel
4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol
// priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost
5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo
● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš
♦ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči
2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec
3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel
4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol
// priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost
5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo
● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš
♦ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale
- doséžen -a -o:
cilj je dosežen; dohodki, doseženi v lanskem letu; doseženi rezultati; razveljaviti doseženi sporazum; vesel je doseženega uspeha
SSKJ²
drpáliti -im nedov. (á ȃ)
star. s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber
// s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj
star. s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber
// s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj
SSKJ²
drvéti -ím nedov. (ẹ́ í)
zelo hitro se premikati: avtomobili drvijo po cesti; vlak drvi proti postaji; drveti na konju, na smučeh; otroci drvijo za vozom; drveti z avtomobilom; drvi kot za stavo; drvi kakor vihar / ekspr. ljudje so kar drveli na veselico hiteli, drli
● ekspr. drvi za vsako novotarijo se navdušuje zanjo, jo sprejme
// ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drveti v nesrečo, v pogubo
zelo hitro se premikati: avtomobili drvijo po cesti; vlak drvi proti postaji; drveti na konju, na smučeh; otroci drvijo za vozom; drveti z avtomobilom; drvi kot za stavo; drvi kakor vihar / ekspr. ljudje so kar drveli na veselico hiteli, drli
● ekspr. drvi za vsako novotarijo se navdušuje zanjo, jo sprejme
// ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drveti v nesrečo, v pogubo
- drvèč -éča -e:
drveč v dolino; drveč voz
SSKJ²
SSKJ²
dvéúren -rna -o prid. (ẹ̑-ȗ)
ki traja dve uri: utrdba je padla po dveurnem srditem boju; vlak ima dveurno zamudo
ki traja dve uri: utrdba je padla po dveurnem srditem boju; vlak ima dveurno zamudo
SSKJ²
SSKJ²
eksprés -a m (ẹ̑) pog.
1. ekspresni vlak: peljati se z ekspresom; mednarodni ekspres
2. ekspresni aparat: odpreti paro pri ekspresu
3. ekspresna kava: popiti ekspres v baru; v prid. rabi: ekspres aparat za kavo; ekspres kava; prisl.: oddati pismo ekspres
1. ekspresni vlak: peljati se z ekspresom; mednarodni ekspres
2. ekspresni aparat: odpreti paro pri ekspresu
3. ekspresna kava: popiti ekspres v baru; v prid. rabi: ekspres aparat za kavo; ekspres kava; prisl.: oddati pismo ekspres
SSKJ²
eksprésen -sna -o prid. (ẹ̑)
ki zelo hitro vozi: ekspresno dvigalo / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki / ekspresna pomorska proga Benetke–Dubrovnik–Pirej
// ptt ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj: ekspresna pošiljka; ekspresno pismo
♦ filat. ekspresna znamka znamka za frankiranje ekspresnih pošiljk; gastr. ekspresna kava kava, pripravljena z ekspresnim aparatom; gost. ekspresni aparat aparat za hitro pripravljanje toplih pijač s paro; ekspresni bar, bife bar, bife, kjer se streže stoječim gostom; gozd. ekspresni gozdovi gozdovi z umetno pospeševano rastjo; trg. ekspresni lonec ekonom lonec
ki zelo hitro vozi: ekspresno dvigalo / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki / ekspresna pomorska proga Benetke–Dubrovnik–Pirej
// ptt ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj: ekspresna pošiljka; ekspresno pismo
♦ filat. ekspresna znamka znamka za frankiranje ekspresnih pošiljk; gastr. ekspresna kava kava, pripravljena z ekspresnim aparatom; gost. ekspresni aparat aparat za hitro pripravljanje toplih pijač s paro; ekspresni bar, bife bar, bife, kjer se streže stoječim gostom; gozd. ekspresni gozdovi gozdovi z umetno pospeševano rastjo; trg. ekspresni lonec ekonom lonec
- eksprésno prisl.:
ekspresno dostaviti; poslati pismo ekspresno; sam.:, pog. eno ekspresno in dve turški ekspresno kavo
SSKJ²
eléktromotóren -rna -o prid. (ẹ̑-ọ̄)
nanašajoč se na elektromotor: elektromotorni pogon / elektromotorni vlak
nanašajoč se na elektromotor: elektromotorni pogon / elektromotorni vlak
SSKJ²
SSKJ²
gorénjec -jca m (ẹ́)
1. prebivalec zgornjega, gornjega konca vasi: gorenjci in dolenjci so se večkrat sprli zaradi vode
2. pog. vlak, ki vozi na Gorenjsko: pripeljal se je z gorenjcem
3. pog. gorenjski nagelj: sadike gorenjcev
1. prebivalec zgornjega, gornjega konca vasi: gorenjci in dolenjci so se večkrat sprli zaradi vode
2. pog. vlak, ki vozi na Gorenjsko: pripeljal se je z gorenjcem
3. pog. gorenjski nagelj: sadike gorenjcev
SSKJ²
gorénjski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Gorenjce ali Gorenjsko: gorenjski kmetje; gorenjska pokrajina; star. prišel je z gorenjske strani z Gorenjskega / gorenjska trma; gorenjsko narečje / gorenjski nagelj; gorenjski vlak vlak, ki vozi na Gorenjsko
♦ gastr. gorenjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, kaše in začimb
nanašajoč se na Gorenjce ali Gorenjsko: gorenjski kmetje; gorenjska pokrajina; star. prišel je z gorenjske strani z Gorenjskega / gorenjska trma; gorenjsko narečje / gorenjski nagelj; gorenjski vlak vlak, ki vozi na Gorenjsko
♦ gastr. gorenjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, kaše in začimb
SSKJ²
gríva -e ž (í)
1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov
// ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las
2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov
3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi
// travnat rob, vzpetina: griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi
// nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo
♦ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava
1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov
// ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las
2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov
3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi
// travnat rob, vzpetina: griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi
// nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo
♦ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava
SSKJ²
grméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju: vso noč se je bliskalo in grmelo; poleti pogosto grmi; močno, silovito je grmelo
2. dajati grmenju podobne glasove: kolesa so silovito grmela pod podom vagona; nad mestom grmijo letalski motorji / brezoseb., ekspr. v dvorani je kar grmelo od ploskanja / ekspr. orgle so grmele; topovi so cel dan grmeli
// ekspr. grmeč se hitro premikati: bombniki so drug za drugim grmeli na sever; vlak grmi skozi predor / slap grmi čez skale
3. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: zmeraj kaj najde, da lahko grmi; grmi proti terorju; grmi zoper nove uredbe / član opozicije je grmel na vlado / počakajte, je grmel za njimi kričal, vpil
● nesreča za nesrečo mu grmi na glavo ga zadeva; vse grmi na kup se podira, propada
1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju: vso noč se je bliskalo in grmelo; poleti pogosto grmi; močno, silovito je grmelo
2. dajati grmenju podobne glasove: kolesa so silovito grmela pod podom vagona; nad mestom grmijo letalski motorji / brezoseb., ekspr. v dvorani je kar grmelo od ploskanja / ekspr. orgle so grmele; topovi so cel dan grmeli
// ekspr. grmeč se hitro premikati: bombniki so drug za drugim grmeli na sever; vlak grmi skozi predor / slap grmi čez skale
3. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: zmeraj kaj najde, da lahko grmi; grmi proti terorju; grmi zoper nove uredbe / član opozicije je grmel na vlado / počakajte, je grmel za njimi kričal, vpil
● nesreča za nesrečo mu grmi na glavo ga zadeva; vse grmi na kup se podira, propada
- grmé zastar.:
plaz se je grme valil v dolino
- grmèč -éča -e:
čez skalovje grmeča voda; bral je z grmečim glasom; grmeč govornik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 288
Dostopnost