Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
státi2 stojím nedov. stój -te, -èč -éča; stál -a, stát; stánje; (stàt/stát) (á í)
1. ~ pred hišo; ~ na glavi; knj. pog. ~ na lastnih nogah biti samostojen; poud. Tako je, odkar svet ~i |od nekdaj|
2. Miza ~i postrani; poud.: Palača še danes ~i |je, obstaja|; Sonce ~i že visoko |je|; Nova šola že ~i |je že sezidana|; publ.: ~ na svojem stališču → imeti svoje mnenje; ~ na voljo komu → biti na voljo
3. Stroji v tovarni ~ijo |ne obratujejo|; Odcedek pustimo ~ nekaj dni; knj. pog.: To pecivo dalj časa ~i je užitno; Vlak ~i na vsaki postaji ustavlja; Podjetje finančno slabo ~i → je v slabem finančnem položaju; knj. pog. stati komu Obleka ji slabo ~i pristoji, pristaja; publ. stati pred čim ~ ~ izbiro morati izbirati; ~ ~ težavno nalogo imeti, biti pred; voj. Četa, stoj |ustavi se|; Stojte, nisem še vsega povedal |počakajte|
Pravopis
svój svôja -e povr. svoj. zaim. (ọ́ ó ó) zamenjuje os. svoj. zaim., če bi se ti nanašali na osebek istega stavka
1. ~e otroke imamo (imate, imajo) najraje
2. obdelovati ~ vinograd; Jaz imam ~e skrbi, ti ~e, sploh vsak ~e
3. Tudi tile čakajo na ~ vlak že več kot pol ure
4. Vse zahteva ~ čas |določen|; Bil je najboljši pesnik ~ dobe |dobe, v kateri je živel|; Dajte to na ~e mesto |pravo, ustrezno|; imeti ~ način govorjenja |individualen|; knj. pog. Sod drži ~ih 12 hektolitrov kakih; Za ~o osebo to lahko obljubim zase; biti sam ~ gospodar |ne ob kom drugem|
svôje -ega s, pojm. (ó) izmisliti si kaj ~ega; delati po ~e; knj. pog., poud.: dobiti ~ |biti zavrnjen, kaznovan|; odsedeti ~ |biti v zaporu|; dati kaj iz ~ega |plačati namesto drugega|; iti na ~ |osamosvojiti se|; delati ob ~em |ob svoji hrani|
svôji -ih m mn., člov. (ó) priti med ~e |med svojce, sorodnike|; ~ k ~im |Vsak naj podpira tiste, h katerim se prišteva|
Pravopis
še [poudarjeno šè] člen.
1. poudar. ~ odrasli se ga bojijo |tudi, celo|; Zanj se ~ zmeni ne |niti|; knj. pog. Kaj ~ tega ne veš! niti; poud. O tem ~ slišati niso hoteli, kaj ~ verjeti |niti slišati niso hoteli, še manj pa verjeti|
2. dodaj. Ali jo ~ poznaš |tudi zdaj|; ~ kaj pridite |ponovno|; poud. imeti ~ in ~ dela |zelo veliko|
3. verjetn. Vlak ~ ujameš, avtobusa pa ne
Pravopis
tír -a m (ȋ) proga z dvema ~oma; vlak na drugem ~u; karnise z drsnimi ~i; ~i planetov; redk. ~i kolovoza kolesnice; publ. Promet je s ~ov prešel na ceste z železnice; poud.: Življenje se vrača v normalni ~ |postaja mirno|; postaviti koga na stranski ~ |odvzeti mu vodilno vlogo|; vživeti se v vsakdanji ~ življenja |v vsakdanje življenje|
Pravopis
tržáčan -a m živ. (á) prakt.sp. |vlak|; pojm., ples. žarg. bugivugi
Pravopis
uvozíti uvózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ avtomobil; poud. ~ nogometaše |dobiti jih za plačilo iz druge države|; dobro ~ pot |z vožnjo narediti uporabno|; žel. Vlak bo uvozil po drugem tiru pripeljal (na postajo)
Pravopis
vagónček -čka m (ọ̑) manjš. ~ premoga; igrati se z ~om; poud. vlak s tremi ~i |vagoni|
Pravopis
vájin -a -o drugoos. svoj. zaim. iz dv. podstave (ȃ)
1. ~ avto; ~a otroka
2. ~ napuh
3. ~a najljubša slikarja
4. poud. Kam pa pravzaprav pelje ta ~ vlak |vlak, na katerem sta|
vájin -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud. ~a sta že v avtobusu |vajina otroka|
Pravopis
vlák -a m (ȃ) ~ se je iztiril; vstopiti v ~; ~ rib; poud. ~ sankačev |skupina|; publ. s pogumno odločitvijo ujeti zadnji ~ |izkoristiti zadnjo priložnost|
Pravopis
vlákec -kca m z -em (ȃ) manjš.; poud. |vlak|; otr. |igrača|
Pravopis
vozíti vózim nedov. vôzi -íte, -èč -éča; vôzil -íla, vôzit, vóžen -a; (vôzit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj znati ~ avto; ~ slavljenca v kočiji; ~ pridelke na trg; knj. pog. voziti z/s kom Z ženo lepo ~ita shajata; Vlak ~i vsako uro; knj. pog. Ti pa, vozi izgini, pojdi
vozíti se vózim se (í/ȋ ọ́) z/s čim ~ ~ z avtomobilom; ~ ~ na kolesu
Pravopis
za1 [poudarjeno zá] predl.
I. z or., nasprotnostni par je pred
1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|
2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro
3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom
4. načinovni leto ~ letom
5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo
6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo
7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri
II. s tož., nasprotnostni par je izza
1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat
2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, °vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke
3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža
4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti
5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
Pravopis
zabobnéti -ím dov.; drugo gl. bobneti (ẹ́ í) Tla so zabobnela pod njihovimi koraki; zabobneti čez kaj Vlak je zabobnel čez most; brezos. V daljavi je zabobnelo
Pravopis
zabrlízgniti -em dov. zabrlízgnjenje (í ȋ) Vlak je zabrlizgnil; zabrlizgniti na kaj ~ ~ prste
Pravopis
zakasníti -ím dov. zakásnil -íla, nam. zakasnít/zakasnìt, zakasnjèn -êna in zakásnjen -a; zakasnjênje in zakásnjenje (í/ȋ í) koga/kaj Slaba cesta nas je zakasnila; Vreme je zakasnilo trgatev; zakasniti z/s čim ~ z obiranjem; neobč. Vlak je zakasnil zamudil
zakasníti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v gostilni; Poletje se je zakasnilo
Pravopis
zaležáti se -ím se dov. -án -ána; zaležánje; drugo gl. ležati (á í) Zamudil je, ker se je zaležal; poud. Bolnik se je zaležal |postal trd, negibčen|
zaležáti si -ím si (á í) kaj ~ ~ nogo
zaležáti -ím (á í) pokr. kaj ~ vlak |zamuditi ga zaradi predolgega ležanja|
Pravopis
zapozníti -ím dov. zapôzni -íte; zapóznil -íla, -ít/-ìt, zapoznjèn -êna; zapoznjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. koga/kaj Huda zima je zapoznila brstenje zakasnila; ~ vlak zamuditi
zapozníti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v gostilni zadržati se; neobč. Odhod se je zapoznil se je zakasnil
Pravopis
zaspáti -spím dov., nam. zaspàt; drugo gl. spati (á í) ~ pred televizorjem; poud. Delo je zaspalo |se je upočasnilo|; omilj. za večno ~ |umreti|; poud. ~ kot top, kot ubit |zelo trdno|; poud. zaspati kaj ~ vlak |zamuditi ga zaradi predolgega spanja|; neobč., z notranjim predmetom ~ mirno spanje; zaspati komu Noga mu je zaspala od dolgega sedenja
Pravopis
zavírati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavíranje (í ȋ; ȋ) Vlak ~a; zavirati koga/kaj ~ avtomobil; ~ delo; Pri pisanju ga ~a bolezen
Pravopis
zbásati zbášem tudi zbásati zbásam dov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana (á ȃ; á ȃ) knj. pog. stlačiti, zriniti: koga/kaj v kaj ~ stvari v nahrbtnik; ~ ujetnike v vagon
zbásati se zbášem se tudi zbásati se zbásam se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. stlačiti se, zriniti se: ~ ~ na vlak
Število zadetkov: 83