Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
eksprés -a m (ẹ̑) pog.
1. ekspresni vlak: peljati se z ekspresom; mednarodni ekspres
2. ekspresni aparat: odpreti paro pri ekspresu
3. ekspresna kava: popiti ekspres v baru; v prid. rabi: ekspres aparat za kavo; ekspres kava; prisl.: oddati pismo ekspres
Pravopis
eksprés -a m (ẹ̑) prakt.sp. ekspresni vlak; ekspresni aparat; snov. ekspresna kava
Celotno geslo Kostelski
ekspres ► ekspˈrẹːs -a m
SSKJ²
eksprésen -sna -o prid. (ẹ̑)
ki zelo hitro vozi: ekspresno dvigalo / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki / ekspresna pomorska proga Benetke–Dubrovnik–Pirej
// ptt ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj: ekspresna pošiljka; ekspresno pismo
♦ filat. ekspresna znamka znamka za frankiranje ekspresnih pošiljk; gastr. ekspresna kava kava, pripravljena z ekspresnim aparatom; gost. ekspresni aparat aparat za hitro pripravljanje toplih pijač s paro; ekspresni bar, bife bar, bife, kjer se streže stoječim gostom; gozd. ekspresni gozdovi gozdovi z umetno pospeševano rastjo; trg. ekspresni lonec ekonom lonec
    eksprésno prisl.:
    ekspresno dostaviti; poslati pismo ekspresno; sam.:, pog. eno ekspresno in dve turški ekspresno kavo
Pravopis
eksprésen -sna -o (ẹ̑) |zelo hiter|
eksprésni -a -o (ẹ̑) ~ vlak
eksprésna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. ena ~ in dve turški ekspresna kava
eksprésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Celotno geslo Etimološki
eksprẹ̑sen -sna prid.
SSKJ²
eléktromotóren -rna -o prid. (ẹ̑-ọ̄)
nanašajoč se na elektromotor: elektromotorni pogon / elektromotorni vlak
SSKJ²
fúčkati -am nedov. (ȗ)
nar. vzhodno žvižgati, piskati: deček, vlak fučka
    fúčkati se nižje pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
    (ne) biti mar, (ne) brigati: turisti se nam fučkajo; to se mi fučka!
Celotno geslo Sprotni
gomúlka samostalnik ženskega spola
    elektromotorni potniški vlak navadno rumenkaste in rdeče barve, izdelan na Poljskem v 70. letih 20. stoletja 
SSKJ²
gorénjec -jca m (ẹ́)
1. prebivalec zgornjega, gornjega konca vasi: gorenjci in dolenjci so se večkrat sprli zaradi vode
2. pog. vlak, ki vozi na Gorenjsko: pripeljal se je z gorenjcem
3. pog. gorenjski nagelj: sadike gorenjcev
SSKJ²
gorénjski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Gorenjce ali Gorenjsko: gorenjski kmetje; gorenjska pokrajina; star. prišel je z gorenjske strani z Gorenjskega / gorenjska trma; gorenjsko narečje / gorenjski nagelj; gorenjski vlak vlak, ki vozi na Gorenjsko
♦ gastr. gorenjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, kaše in začimb
Celotno geslo ePravopis
Gorica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorice samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Italiji
IZGOVOR: [goríca], rodilnik [goríce]
BESEDOTVORJE: Goričan, Goričanka, Goričanov, Goričankin, goriški
PRIMERJAJ: Nova Gorica
SSKJ²
gríva -e ž (í)
1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov
// ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las
2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov
3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi
// travnat rob, vzpetina: griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi
// nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo
♦ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava
SSKJ²
grméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju: vso noč se je bliskalo in grmelo; poleti pogosto grmi; močno, silovito je grmelo
2. dajati grmenju podobne glasove: kolesa so silovito grmela pod podom vagona; nad mestom grmijo letalski motorji / brezoseb., ekspr. v dvorani je kar grmelo od ploskanja / ekspr. orgle so grmele; topovi so cel dan grmeli
// ekspr. grmeč se hitro premikati: bombniki so drug za drugim grmeli na sever; vlak grmi skozi predor / slap grmi čez skale
3. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: zmeraj kaj najde, da lahko grmi; grmi proti terorju; grmi zoper nove uredbe / član opozicije je grmel na vlado / počakajte, je grmel za njimi kričal, vpil
● nesreča za nesrečo mu grmi na glavo ga zadeva; vse grmi na kup se podira, propada
    grmé zastar.:
    plaz se je grme valil v dolino
    grmèč -éča -e:
    čez skalovje grmeča voda; bral je z grmečim glasom; grmeč govornik
SSKJ²
gučáti -ím nedov. (á í)
nar. zahodno hrumeti, bučati: tam daleč nekje je gučal vlak
Celotno geslo eSSKJ
hàjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
SSKJ²
híp1 -a m (ȋ)
zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim
// knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih
● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno
SSKJ²
hitênje -a s (é)
glagolnik od hiteti: kljub hitenju je zamudil vlak / zaradi hitenja je bilo delo površno opravljeno
SSKJ²
hitéti -ím nedov., hítel (ẹ́ í)
1. hitro se premikati: ljudje hitijo mimo; hiteti za kom; hiteti z avtomobilom; hiteli so, kar so jih noge nesle / knjiž. oblaki hitijo po nebu / hiteti k sosedu; hiteti na vlak, v mesto; hiteti po bližnjici; hiteti domov; z namenilnikom hiteti kosit, naznanit novico / hiteti po opravkih; pren. misli mu hitijo k dekletu
// nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas hiti; dnevi hitijo
2. hitro delati, opravljati kaj: delavci zelo hitijo; frizerka že ves dan hiti, da bi ustregla vsem strankam; hiteti z delom; z nedoločnikom hiteti kositi, pospravljati, pripovedovati
● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. Saj res, saj res, je hitela hitro govorila, odgovarjala; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom
    hitèč -éča -e:
    hiteč v mesto, sem ga srečal; v vse smeri hiteči potniki
Pravopis
hitéti -ím nedov. híti -íte, -èč -éča; hítel -éla, -èt/-ét; hitênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na vlak, v mesto; ~ mimo; ~ pri delu; ~ pomagat; ~ kositi |hitro kositi|
Število zadetkov: 530