Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
akúten -tna -o prid., akútnejši (ȗ) 
  1. 1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje
  2. 2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča
SSKJ
angína -e ž (ȋ) vnetje mandeljnov in žrela: dobiti, imeti angino; gnojna angina
SSKJ
apendicítis -a m (ȋ) med. vnetje slepiča
SSKJ
artrítis -a m (ȋ) med. vnetje sklepov: akutni artritis; revmatični artritis
SSKJ
belóčnica -e ž (ọ̑) anat. bela, neprozorna zunanja plast zrkla: vnetje beločnice
SSKJ
bezgávka -e [bəz] ž (ȃ) nav. mn. ovalna ali okrogla kepica v mezgovnem tkivu: bezgavke otečejo; dimeljske, vratne bezgavke; vnetje bezgavk
SSKJ
bísernica -e ž (ȋ) 
  1. 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica
    // redko biserovina: gumbi iz bisernice
  2. 2. muz. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico
    ♦     bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu
SSKJ
brónhij tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev
SSKJ
bronhítis -a m (ȋ) med. vnetje bronhijev: kronični bronhitis
SSKJ
celulítis -a m (ȋ) 
  1. 1. med. vnetje podkožnega vezivnega tkiva: zdraviti celulitis
  2. 2. kozm. celulit: masaža proti celulitisu
SSKJ
cistítis -a m (ȋ) med. vnetje sečnega mehurja
SSKJ
čêlen -lna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na čelo: čelne gube; čelna kost; vnetje čelne votline / čelni vodja je dal povelje za umik / čelna deska postelje; čelna stran panja, hiše
♦ aer. čelni veter veter, ki piha pravokotno na čelo vozila; geogr. čelna morena nasutina ledenika ob njegovem spodnjem koncu; teh. čelna ploskev ploskev, ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; urb. čelna postaja postaja, ki stoji pravokotno na smer tirov
    čêlno prisl.: čelno napasti sovražnika
SSKJ
čŕv -a m (ȓ) 
  1. 1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze; pohoditi črva; zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv
    // ekspr., navadno s prilastkom moreč, uničujoč občutek ali misel: črv gloda, grize v srcu; črv kesa, ljubosumnosti
  2. 2. ekspr. nepomemben, neznaten človek: v njihovih očeh smo le črvi
  3. 3. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: ima črva na prstu
    ●     nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno; ta človek je pravi knjižni črv knjižni molj
SSKJ
dánka -e ž (á) zadnji del debelega črevesa: vnetje danke
// zelo debela klobasa, narejena s tem delom črevesa
SSKJ
dermatítis -a m (ȋ) med. vnetje kože: zdravnik je ugotovil dermatitis
SSKJ
diagnosticírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. ugotoviti in določiti bolezen: diagnosticirati sladkorno bolezen, vnetje želodca; diagnosticirati tuberkulozo pri živini s tuberkulinskim preizkusom
SSKJ
difúzen -zna -o prid. (ȗ) enakomerno razdeljen, razpršen: difuzna obarvanost cvetnih listov; difuzna svetloba / difuzna razsvetljava; pren. ta duševna napetost se pojavlja v difuznih občutjih
♦ med. difuzno vnetje potrebušnice vnetje, enakomerno razdeljeno po vsej potrebušnici
SSKJ
dognáti -žênem dov., doženíte (á é) 
  1. 1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: premišljeval je, a dognati ni mogel ničesar; poskušal je dognati kaj stvarnega; dognati resnico; zdravnik je dognal vnetje; hotel bi dognati, če dogovor še drži; dognal je, da mora nalogo opraviti čimprej; brez težave je dognal, kaj pomeni njeno vedenje; dognati s poskusi
    ♦     jur. dognati istovetnost osebe; dognati krivdo
  2. 2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: prevajalec je prevod res dognal / misli ni mogel vselej do kraja dognati; nekatere pesmi je dognal do take popolnosti, da so neprevedljive
  3. 3. star. narediti, izvesti kaj do konca: delo je srečno dognal; dognati kupčijo, pravdo
    ●     star. rad bi umrl, dognal sem prišel sem do konca življenja; star. dognala je svoje življenje umrla je
  4. 4. star. skleniti, dogovoriti se: starši so dognali, naj se fant in dekle vzameta
    dognán -a -o: Prešernov vpliv na druge pesnike je dognan; to je že dognana resnica; ta novela je najbolj dognana; pravda je dognana; stvar še ni dognana; oblikovno in vsebinsko dognan prevod; film je po izrazu dognan
    ●     redko opazil sem, da so čevlji že močno dognani ponošeni, obrabljeni; redko ljudje so bili od dolge poti dognani do konca zelo utrujeni, izčrpani
SSKJ
dójka -e ž (ọ̄) 
  1. 1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki
  2. 2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka
SSKJ
drgálka -e [u̯k] ž (ȃ) nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica: vnetje drgalk
Število zadetkov: 185