Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ponovna uporaba, predelava odpadne snovi, materiala za proizvodnjo novih stvari
- 2. ekspresivno ponovna uporaba, predelava, aktualizacija česa
- 1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
- 1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
- 2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup
- 2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok
- 3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
- 4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
- 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
- 1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
- 2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
- 2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
- 2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
ETIMOLOGIJA: ↑vršati
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljšanje počutja pri slabosti, bolečinah: ko mu je odleglo, je vstal; na svežem zraku mu je odleglo; bolniku je po treh dneh odleglo
// izraža občutenje velikega olajšanja zaradi prenehanja česa neprijetnega: odleglo mu je, ko so odšli / odleglo ji je od skrbi oddahnila se je
2. nav. 3. os., star. ponehati, popustiti: bolečine so mu odlegle / ko mu je odlegel kašelj, je začel govoriti
3. nar. prenehati nadlegovati: vnovič sem ga nadlegoval in nisem odlegel, dokler ni začel z novo zgodbo o medvedu (F. Finžgar)
4. dov. in nedov. opraviti določen delež dela: hči odleže za deklo; on odleže za dva; stroji veliko odležejo
// zadostiti del potrebe po čem: sadje jim dosti odleže
1. ugoden, pravi: izbrati priložen čas za kako dejanje / išče priložno priliko, da bi prišel do denarja
2. primeren, ustrezen: nizek, temačen prostor ni priložen za tako delo / ta popevka je bila vojakom posebno priložna
♦ teh. priložno ravnilo ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske
- prilóžno prisl.:
prav priložno se mu je zdelo vnovič prositi za dovoljenje
zastar. pred oči: zdaj mu je vnovič prišel vzoči
● zastar. vzoči povedati komu resnico odkrito, naravnost
ePravopis – Slovenski pravopis
Slovenski pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovar slovenskih frazemov
banána repúblika, dáti kómu banáno, dobíti banáno, prilépiti kómu banáno
udáriti [nazáj] kot búmerang, vráčati se kot búmerang kómu/kàj, vrníti se kot búmerang kómu/kàj
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne
bíti hláden do kóga, delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hláden túš, doživéti hládno pŕho, hláden kàkor léd, hláden kot léd, hláden kot smŕt, hládna krí, [kot] hláden túš, kot hládna pŕha, ohraníti hládno krí, ostáti hláden, ostáti hláden do kóga, pripráviti kómu hládno pŕho, tó je [kot] hláden túš, učinkováti kot hládna pŕha
iskáti skúpni imenoválec, nájti skúpni imenoválec, poiskáti skúpni imenoválec, správiti kàj na skúpni imenoválec
bíti jezíček na téhtnici, jezíček na téhtnici se je nágnil na strán kóga, jezíček na téhtnici se je prevésil na strán kóga, jezíček têče kómu, [kot] jezíček na téhtnici, nagíbati jezíček na téhtnici, nágniti jezíček na téhtnici, obrníti jezíček na téhtnici, postáti jezíček na téhtnici, premakníti jezíček na téhtnici, premíkati jezíček na téhtnici, prevésiti jezíček na téhtnici
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »