ôča -a in -e m (ó)
nav. im. ed., star. oče: svojega oča moraš ubogati; dragi oča / kot nagovor oča, od kod pa ste / stari oča in vnuk stari oče, ded
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
právnúk -a m (ȃ-ū)
vnuk sina ali hčere: ima tri vnuke in pet pravnukov / ekspr. tega se bodo spominjali še naši pravnuki daljni potomci
vnuk sina ali hčere: ima tri vnuke in pet pravnukov / ekspr. tega se bodo spominjali še naši pravnuki daljni potomci
SSKJ²
sín -a stil. -ú m, mn. sinôvi stil. síni; dv. sína in sinôva (ȋ)
moški v odnosu do svojih staršev: sin se je oženil; imata tri sinove; roditi sina; to je najmlajši sin; sin edinec; sin in hči / bratov sin nečak; nezakonski, prvorojeni sin; ekspr. še rodni sin ga ni več spoznal; sinov sin vnuk
// knjiž., s prilastkom moški1:
a) glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: bil je zvest sin svojega naroda; tujina je zastrupila tisoče naših sinov in hčera
b) glede na značilno povezanost s tem, kar izraža prilastek: bil je pravi sin svoje dobe / je vnet sin planin rad hodi v planine
● tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; slabš. izgini, pasji sin hudobnež, zlobnež; pog. on je pravi sin svojega očeta ima določene, zlasti slabe lastnosti očeta v enaki ali še večji meri; preg. kakršen oče, takšen sin; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ rel. Sin božji, človekov Kristus
moški v odnosu do svojih staršev: sin se je oženil; imata tri sinove; roditi sina; to je najmlajši sin; sin edinec; sin in hči / bratov sin nečak; nezakonski, prvorojeni sin; ekspr. še rodni sin ga ni več spoznal; sinov sin vnuk
// knjiž., s prilastkom moški1:
a) glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: bil je zvest sin svojega naroda; tujina je zastrupila tisoče naših sinov in hčera
b) glede na značilno povezanost s tem, kar izraža prilastek: bil je pravi sin svoje dobe / je vnet sin planin rad hodi v planine
● tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; slabš. izgini, pasji sin hudobnež, zlobnež; pog. on je pravi sin svojega očeta ima določene, zlasti slabe lastnosti očeta v enaki ali še večji meri; preg. kakršen oče, takšen sin; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ rel. Sin božji, človekov Kristus
- síne ekspr.:
kako je, sine; sine, tako pa ne bo šlo;
SSKJ²
SSKJ²
usodíti in usóditi -im dov. (ī ọ́)
star. prisoditi: kaj pa je zakrivil, da so mu usodili tako kazen
// nameniti, določiti: življenje mu je usodilo malo lepih trenutkov
star. prisoditi: kaj pa je zakrivil, da so mu usodili tako kazen
// nameniti, določiti: življenje mu je usodilo malo lepih trenutkov
- usodíti se in usóditi se
upati si, drzniti si: usodil se jo je prijeti za roko; nisem se te usodil prositi, vprašati
- usójen -a -o
1. deležnik od usoditi: njemu usojena kazen
2. ekspr. ki ga komu določi usoda: taka smrt mu je bila usojena; usojeno mu je bilo kratko življenje
● ekspr. ni mu bilo usojeno videti vnuka umrl je, preden se mu je rodil vnuk; ekspr. nista si bila usojena nista mogla postati ljubimca, zakonca
SSKJ²
SSKJ²
vnúk -a m (ū)
sin sina ali hčere: varovati vnuka / ekspr. tega se bodo spominjali še naši vnuki daljni potomci
♦ čeb. roj iz prvca v istem letu
sin sina ali hčere: varovati vnuka / ekspr. tega se bodo spominjali še naši vnuki daljni potomci
♦ čeb. roj iz prvca v istem letu
Število zadetkov: 7
Dostopnost