Zadetki iskanja
Pleteršnik
zašumẹ́ti, -ím, vb. pf. zu rauschen, zu brausen anfangen; aufrauschen, erbrausen; veter, voda zašumi; nekaj je v suhem listju zašumelo.
Vorenc
Vorenc
zavezovati nedov., F3, instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje; obligare, ṡavèṡati, ṡaveṡovati, terdnu oblubiti; obstragulum, -li, tudi tá leder na punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
zbirati se nedov., F3, compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; lama, -ae, ena jama kam ſe voda ṡbira, luṡha; scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha, je polnu ṡhofta, letá ṡhoft ſe ṡbira is korena, inu ſe puſty de ſe poſuſhy
Vorenc
zbrati se dov., F3, confluere, v'kupai tezhi, ſe ſtékati, ſe v'kup ṡbrati; congredi, v'kúp priti, ali ſe ṡbrati, ſe zhes eniga vṡdigniti; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama
Pleteršnik
Prekmurski
zdràv -a -o prid. zdrav: zdrav bojdi, meſter KŠ 1771, 90; i 'sitek düse moje, zdrav bojdi KM 1783, 54; naj bode zdrav SIZ 1807, 6; i nazáj je grátala zdrava KŠ 1771, 38; Zdrava bojdi Maria KMS 1780, A4; kaj ſzam czejloga csloveka zdravoga vcsino KŠ 1771, 289; Zdr'zi me vu ſzlabom tejli zdravoga BKM 1789, 364; govorécsi: zdrave bojdte KŠ 1771, 98; i nepriſztoupi kzdravim ricsém Goſzpodna naſega KŠ 1771, 642; Záto 1.) na zdrave kotrige gledoucs KŠ 1754, 195
zdravéjši tudi zdravéši -a -o bolj zdrav: Zakaj je káhlena hi'sa zdravejsa od dimnatne KOJ 1833, XV; Voda je doszta zdravêša KAJ 1870, 46
zdràvi -a -o sam. zdravi: Nikaj zdravoga nejga vmojem tejli KŠ 1754, 241; Ar zdravomi nej trbej Vrácsa KŠ 1754, 257; ne potribüjo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 28
zdravéjši tudi zdravéši -a -o bolj zdrav: Zakaj je káhlena hi'sa zdravejsa od dimnatne KOJ 1833, XV; Voda je doszta zdravêša KAJ 1870, 46
zdràvi -a -o sam. zdravi: Nikaj zdravoga nejga vmojem tejli KŠ 1754, 241; Ar zdravomi nej trbej Vrácsa KŠ 1754, 257; ne potribüjo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 28
Pleteršnik
zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.).
Prekmurski
zdržávati -am nedov.
1. ohranjati: je trbej vſzrczi zdr'závati KŠ 1754; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; Dokecs nam 'zitek zdr'záva BRM 1823, 26; Zitka vernoſzt zdr'závamo BRM 1823, 3; I zvejzde Zdr'závajo poti ſzvoje BKM 1789, 5; I zdr'závajte vu ſzrdczi, Ka vam veli ta Bo'za rêcs BRM 1823, 43; Csi bos nas grejh zdr'závao KŠ 1754, 68
2. izpolnjevati: Vcſite je zdr'závati vſza, ſtera ſzam vám zapovedao KŠ 1754, 131; ſterakoli bodo vám pravili zdr'závati KŠ 1771, 75; mam vervati, Zapoved zdr'závati BRM 1823, 7; cslovek ne more zapouvedi zdr'sávati KOJ 1845, 77; Ár csi gli pravdo zvuna zdelom zdr'závas KŠ 1771, 437; I, ki zdr'záva zapouvidi nyegove KŠ 1771, 731; cſi nyegove zapouvidi zdr'závamo KŠ 1754, 84; csi zapouvidi nyegove zdr'závamo KŠ 1771, 727; i zdr'závate tadánke lüdi prajoucsi maſzline KŠ 1771, 123; i moje ſzoudbe zdr'závate KŠ 1754, 96; ſteri té zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; Zapoved nyega zdr'závaj BRM 1823, 3; i ſzoudbe moje zdr'závajte KŠ 1754, 70; zapouvidi moje zdr'závajte KŠ 1771, 314; naj zdr'závajo Moj'zeſovo právdo KŠ 1771, 388; csi bode ſto rejcs mojo zdr'závao KŠ 1771, 295
3. vsebovati: kotera deſzét Boſi zapoveidi vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ſtera dvouje dugovány vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 198; Ka vu ſzebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; Táksa jesztvina, stera malo zdr'záva z-toga, ka je potrebno AIP 1876, br. 3, 6; Káksi návuk zdr'závajo knige KŠ 1754, 5; knig, stere toti vu szebi zdr'sávajo summo Vere KOJ 1833, XV; Ete knige vſze vu ſzebi zdr'závajo, ka je nám na zvelicsanye potrejbno KŠ 1754, 3
4. zadrževati: i zdr'závali ſzo ga, da bi ne odhájao od nyih KŠ 1771, 178; naj zdr'záva jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1771, 709; I zdaj, ka ga zdr'záva, znáte KŠ 1771, 628
5. varovati: Daj, da tvoje trplenye i mené od zla zdr'záva KAJ 1848, 101; Ár ſze je Herodes bojao Ivana i zdr'závao ga je KŠ 1771, 119
6. reševati: vö ſzo ga sli zdr'závat KŠ 1771, 110; jeli ga pride Eliás zdr'závat KŠ 1771, 96
zdržávati se tudi zderžávati se -am se
1. vzdrževati se: Od zadomescsávanya ſze zdr'závati KŠ 1754, 170; Od manye lagove rejcsi ſze zdr'sávati SŠ 1796, 92; ki ſze bori, od vſzega ſze zdr'záva KŠ 1771, 507; záto vendar sze mládi Milan zdr'záva med bojnike idti AIP 1876, br. 8, 7; naj ſze zdr'závajo od oſzkrunyenyá bolvanov KŠ 1771, 389; Naj ſze zadr'závate od bolvanom polo'zenoga KŠ 1771, 39; ino ſze od nike jejſztvine zdr'sávaj KM 1790, 111; zdr'závajte ſze od práznoſzti KŠ 1754, 70
2. zadrževati se, živeti kje: Zdr'záva se v severnom morji AI 1878, 22; Opice se v velki logáj zdr'žávajo AI 1878, 7
3. obhajati, opravljati: Cérkev .. Vu nyój se boža slüžba zderžáva BJ 1886, 20
4. biti vsebovan: kotera ſze vBosjoj ſzvétoi zapoveidi zderſáva TF 1715, 31; drüga zapovid, vu etoj rejcsi ſze zdr'záva KŠ 1771, 478; naj ta hüda od náſz odvrné, ſtera ſze veti ſeden prosnyaj zdr'závajo KŠ 1754, 155; Gde ſze zdr'sávajo ona náj bole, ſtera vörvati more KMK 1780, 6
5. hraniti se, biti: Ka je pa tiſzto za rejcs vſteroj ſze ta voda zdr'záva KŠ 1754, 187
zdržavajóuči -a -e
1. ohranjajoč: Ár Farizeuske ne jejjo, zdr'závajoucsi tadánke ti ſztariſſi KŠ 1771, 122; tim zdr'závajoucsim závezek nyegov TA 1848, 19; angyele, zdr'závajoucse ſtiri vötre te zemlé KŠ 1771, 778
2. izpolnjujoč: naj zdr'sávajoucſi tvoje zapouvidi vidi KM 1783, 127; ſzam ſzprorokmi bratmi tvojimi i zdr'závajoucsimi ricsi knig eti KŠ 1771, 808
zdržávani -a -o zadržan: Ocsi nyidva ſzo pa zdr'závane bilé KŠ 1771, 255
1. ohranjati: je trbej vſzrczi zdr'závati KŠ 1754; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; Dokecs nam 'zitek zdr'záva BRM 1823, 26; Zitka vernoſzt zdr'závamo BRM 1823, 3; I zvejzde Zdr'závajo poti ſzvoje BKM 1789, 5; I zdr'závajte vu ſzrdczi, Ka vam veli ta Bo'za rêcs BRM 1823, 43; Csi bos nas grejh zdr'závao KŠ 1754, 68
2. izpolnjevati: Vcſite je zdr'závati vſza, ſtera ſzam vám zapovedao KŠ 1754, 131; ſterakoli bodo vám pravili zdr'závati KŠ 1771, 75; mam vervati, Zapoved zdr'závati BRM 1823, 7; cslovek ne more zapouvedi zdr'sávati KOJ 1845, 77; Ár csi gli pravdo zvuna zdelom zdr'závas KŠ 1771, 437; I, ki zdr'záva zapouvidi nyegove KŠ 1771, 731; cſi nyegove zapouvidi zdr'závamo KŠ 1754, 84; csi zapouvidi nyegove zdr'závamo KŠ 1771, 727; i zdr'závate tadánke lüdi prajoucsi maſzline KŠ 1771, 123; i moje ſzoudbe zdr'závate KŠ 1754, 96; ſteri té zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; Zapoved nyega zdr'závaj BRM 1823, 3; i ſzoudbe moje zdr'závajte KŠ 1754, 70; zapouvidi moje zdr'závajte KŠ 1771, 314; naj zdr'závajo Moj'zeſovo právdo KŠ 1771, 388; csi bode ſto rejcs mojo zdr'závao KŠ 1771, 295
3. vsebovati: kotera deſzét Boſi zapoveidi vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ſtera dvouje dugovány vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 198; Ka vu ſzebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; Táksa jesztvina, stera malo zdr'záva z-toga, ka je potrebno AIP 1876, br. 3, 6; Káksi návuk zdr'závajo knige KŠ 1754, 5; knig, stere toti vu szebi zdr'sávajo summo Vere KOJ 1833, XV; Ete knige vſze vu ſzebi zdr'závajo, ka je nám na zvelicsanye potrejbno KŠ 1754, 3
4. zadrževati: i zdr'závali ſzo ga, da bi ne odhájao od nyih KŠ 1771, 178; naj zdr'záva jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1771, 709; I zdaj, ka ga zdr'záva, znáte KŠ 1771, 628
5. varovati: Daj, da tvoje trplenye i mené od zla zdr'záva KAJ 1848, 101; Ár ſze je Herodes bojao Ivana i zdr'závao ga je KŠ 1771, 119
6. reševati: vö ſzo ga sli zdr'závat KŠ 1771, 110; jeli ga pride Eliás zdr'závat KŠ 1771, 96
zdržávati se tudi zderžávati se -am se
1. vzdrževati se: Od zadomescsávanya ſze zdr'závati KŠ 1754, 170; Od manye lagove rejcsi ſze zdr'sávati SŠ 1796, 92; ki ſze bori, od vſzega ſze zdr'záva KŠ 1771, 507; záto vendar sze mládi Milan zdr'záva med bojnike idti AIP 1876, br. 8, 7; naj ſze zdr'závajo od oſzkrunyenyá bolvanov KŠ 1771, 389; Naj ſze zadr'závate od bolvanom polo'zenoga KŠ 1771, 39; ino ſze od nike jejſztvine zdr'sávaj KM 1790, 111; zdr'závajte ſze od práznoſzti KŠ 1754, 70
2. zadrževati se, živeti kje: Zdr'záva se v severnom morji AI 1878, 22; Opice se v velki logáj zdr'žávajo AI 1878, 7
3. obhajati, opravljati: Cérkev .. Vu nyój se boža slüžba zderžáva BJ 1886, 20
4. biti vsebovan: kotera ſze vBosjoj ſzvétoi zapoveidi zderſáva TF 1715, 31; drüga zapovid, vu etoj rejcsi ſze zdr'záva KŠ 1771, 478; naj ta hüda od náſz odvrné, ſtera ſze veti ſeden prosnyaj zdr'závajo KŠ 1754, 155; Gde ſze zdr'sávajo ona náj bole, ſtera vörvati more KMK 1780, 6
5. hraniti se, biti: Ka je pa tiſzto za rejcs vſteroj ſze ta voda zdr'záva KŠ 1754, 187
zdržavajóuči -a -e
1. ohranjajoč: Ár Farizeuske ne jejjo, zdr'závajoucsi tadánke ti ſztariſſi KŠ 1771, 122; tim zdr'závajoucsim závezek nyegov TA 1848, 19; angyele, zdr'závajoucse ſtiri vötre te zemlé KŠ 1771, 778
2. izpolnjujoč: naj zdr'sávajoucſi tvoje zapouvidi vidi KM 1783, 127; ſzam ſzprorokmi bratmi tvojimi i zdr'závajoucsimi ricsi knig eti KŠ 1771, 808
zdržávani -a -o zadržan: Ocsi nyidva ſzo pa zdr'závane bilé KŠ 1771, 255
Svetokriški
zelišče -a s zelišče: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna
Pleteršnik
zemljína, f. 1) die Erdart, Jarn., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; voda je pomešana z zemljinami, Vrt.; zemljine opešajo, Nov.; — 2) der Erdtheil (geogr.), Jan., Jes.
Prekmurski
zgòrnjek -a m zgornje kolo mlina: tecsé voda, na nistero zgora. Te ete sze zgornyek zové KAJ 1870, 108
Pleteršnik
zgŕniti 1., -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: (pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.
Svetokriški
zid -a m zid: morje je ſtalu tardu kakor syd im. ed. ǀ tarda ratala, kakor en ſyd im. ed. ǀ sid im. ed. ſam od sebe ſe podere ǀ de bi voda kakor ſid im. ed. terda bila ǀ Serazenerje is syda rod. ed. tiga kloshtra je vergla ǀ Se oberne k' ſidu daj. ed., ter sazhne s' ſolſſami G. Boga proſſit ǀ k'ſidu daj. ed. ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ koku je bil ta mozhni sijd tož. ed. tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ predereta syd tož. ed. te Zerkui ǀ s' glavo v'sijd tož. ed. tauzhe ǀ najde 70. ſtarizou, kateri ſo klezhali, inu kadili kazhe, Crokotile, pſse, inu mazhike na ſidu mest. ed. smalane ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih ſidou rod. mn. ǀ tiga na meſtni Syde tož. mn. poſtavio
Prekmurski
zidína -e ž
1. zidana stavba: voda je ſztála liki zidina KM 1796, 36; ka bi mero zidino nyegovo KŠ 1771, 806; Dokoncsaj Bo'ze 'ze tvoje czérkvi Veliko zidino BKM 1789, 215; kákſe zidine ſzo tou KŠ 1771, 143; steroga szo na zidinaj viditi mogli KOJ 1845, 65
2. zidovje, obzidje: Po vöri je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693; da szo zidine od vnougoga zosztrejlanya jáko razrüsene KOJ 1848, 83
1. zidana stavba: voda je ſztála liki zidina KM 1796, 36; ka bi mero zidino nyegovo KŠ 1771, 806; Dokoncsaj Bo'ze 'ze tvoje czérkvi Veliko zidino BKM 1789, 215; kákſe zidine ſzo tou KŠ 1771, 143; steroga szo na zidinaj viditi mogli KOJ 1845, 65
2. zidovje, obzidje: Po vöri je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693; da szo zidine od vnougoga zosztrejlanya jáko razrüsene KOJ 1848, 83
Svetokriški
zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
Pleteršnik
Vorenc
zloban (z'loban) prid., F13, atrox, grosovit, ſlobán, ſylnu hud; efferus, -a, -um, ẛlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd; furcosus, -a, -um, ṡlobán, vuṡ nor; furens, ṡlobán, tagoten, norraglou; furere, divjati, s'ṡlobán biti; furiatus, -a, -um, furiosus, ṡlobán; gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en tumpf, ṡlobna voda; impetús irae, nagel ſerd, ṡlobán ſerd; rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin; saevus, -a, -um, groṡovitin, ṡlobán, ſylnu húd; ṡlobán [str. 265a ]; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda; zelosus, -a, -um, ṡlobán
Prekmurski
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 38
- 39
- 40
- 41
- 42
- 43
- Naslednja »
Število zadetkov: 859
Dostopnost