Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
stéči 2., stéčem, vb. pf. 1) erreichen, erlangen, erwerben, gewinnen, Habd.-Mik., Jan., C.; s. si zasluge, Šol., SlN.-C.; ne bo dobrega konca stekel, er wird kein gutes Ende nehmen, Z.; (prim. hs. steći v istem pomenu); — 2) zusammenfließen, zusammenrinnen: voda na zemlji naj steče na en kraj, in prikaži se suhota, Ravn.-Valj. (Rad); — sich vereinigen: ošpice vkup steko, Kug.-Valj. (Rad); = s. se, Cig., Jan.; — sukno se v vodi steče (wird verdichtet), Z.; — 3) s. se, zusammenlaufen, sich versammeln, Prim.; otroci se v zbor steko, Levst. (Zb. sp.).
Vorenc
steči dov., F3, obundare, zhes ſtezhi, ali vun ſtezhi, kadar ena voda predere, inu vunkaiſtezhe; prim. stekoč 
Celotno geslo Pohlin
stekva [stẹ̑kva] samostalnik ženskega spola

jama za zbiranje deževnice

Celotno geslo Pohlin
steska [stẹ̑ska] samostalnik ženskega spola

koroško leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo; raka

PRIMERJAJ: rake

Vorenc
stoječ del., F15, aqua puteobis, stagnans, ſtojezha voda; firmus, -a, -um, ſtanovit, ſtojezh, nevkrètin, ſtanovitin; fixus, -a, -um, ſtojezh, perbyt, nepremaknên; imminens, naprei ſtojezhi; nomen substantivum, ſtojezhe imè; obfirmativus, -a, -um, ṡupar ſtojezhi, ṡuparni, truzaſt; obnixus, -a, -um, ṡupar ſtojezh; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti; praesens, vprizhni, letá vprizho, ſadanî, v'prizho ſtojezhi; prandium statarium, kadar ſe ſtojezh fruṡhtika; prominentes venae, vun ſtojezhe ṡhyle; promineus, vun ſtojezhi; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu
Pleteršnik
stǫ́piti 1., stǫ̑pim, vb. pf. einen Tritt oder Schritt thun, treten; rahlo, trdo s.; napačno, krivo s., einen Fehltritt thun; na nogo komu s.; na prste s., energisch auftreten, Cig.; s. pred koga, vor jemanden hintreten; stopi bliže! s. v sobo, eintreten; s konja, z voza s., ab-, aussteigen; s. komu na pot, jemandem in den Weg treten; s. vmes, sich ins Mittel legen, Cig.; v službo s., in einen Dienst eintreten: s. v zakon, sich verehelichen; v človeštvo s., Mensch werden, Krelj; voda je stopila črez bregove, das Wasser ist ausgetreten; hitreje s., seine Schritte beschleunigen; nesi pismo na pošto, pa hitro stopi! (eile!); — praes. stǫ́pim, Cv.
Svetokriški
stran2 -i ž 1. stran: nas je na ſtran tož. ed. teh isvolenih poſtavil ǀ taiſte ſo na desno ſtran tož. ed. poſtavili ǀ de ſe nima obernit na to deſno ſtran tož. ed. ǀ obſtoy na deſni ſtrani mest. ed. tiga Altarja ǀ is njegovih ust je shal en ojſter na obej strani tož. dv. rejshezh mezh ǀ te shteri ſtrani im. mn. tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy 2. bočni del prsi, stran: is deshne ſtrani rod. ed. voda, inu kri je vun tekla ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo s'desne strani rod. ed., ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ Longinus deſno ſtran tož. ed. Chriſtusavo s' ſulizo je bil prebodil ǀ Christus je bil odperl svojo ſtran tož. ed. ǀ na ſvojo deſno ſtran tož. ed. ga pertiſne lubeſniu ǀ Poſtavi tvojo roko v' to Sveto deſno Stran tož. ed. 3. pravdna stran, stranka: kir je bilu kjekaj ſa njegovo ſtran tož. ed., Dohter vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat na stran vstran: na ſtran jo pelle, ter v' tej vishi sazhne govorit ǀ na ſtran ga pele, ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ ǀ neſtran ſtopio → stran1, → strana, → pustiti, → stati
Svetokriški
strela -e ž 1. puščica, strelica: Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela
Pleteršnik
strẹlovòd, -vǫ́da, m. der Blitzableiter, Cig., Jan., Sen. (Fiz.), nk.
Pleteršnik
stȓməc, -mca, m. 1) ein steiler Abhang, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; — 2) die Steile: obronek cestnega nasipa ima črez 1 1/2 črevelj strmca, die Dammböschungen sind steiler als 1 1/2 füßig, DZ.; — 3) das Stromgefälle, Cig., Jan., Cig. (T.); voda ima malo strmca, Notr.; tu ima Sava neznaten strmec, Erj. (Izb. sp.); uravnane vode bodo imele večji strmec, Levst. (Močv.); prečni s., das Quergefälle, Levst. (Cest.).
Celotno geslo Pohlin
struga [strúga] samostalnik ženskega spola

rečni rokav

Pleteršnik
strúmen, -mę́na, m. 1) die Wasserströmung, der Wasserstrom, C., Zora; voda, potok ima močen strumen, s strumenom plavati, C.; die Hauptströmung eines Flusses, vzhŠt.-C.; — 2) = struga (Flussarm), C.; — 3) die Windströmung, der Windstrich, C.
Pleteršnik
stržę̑n, m. 1) das Baummark; bezgov s., das Holundermark; — der Kern des Holzes: zdravega stržena, kerngesund; — 2) der Eiterpfropf bei einem Blutschwär; s. iz tvora potegniti; — 3) der Röhrenkern der Metallgießer, Cig.; — 4) der Quandelstock bei den Kohlenbrennern, Cig.; — 5) der Stromstrich, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; stržen ima voda, koder najgloboče teče, Lašče-Levst. (M.); stare Ljubljanice strženi, das alte Laibacher Bett, Levst. (Močv.).
Pleteršnik
studèn, -éna, adj. kalt, Meg.-Mik., Cig., Jan.; studeno je bilo, es war kalt, Trub., Dalm.; Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; studena voda, frisches Wasser, Rogatec (vzhŠt.)-C.; studen kruh, altgebackenes Brot, C.
Pleteršnik
studénčən, -čna, adj. Quell(en)-: studenčna voda; studenčno jezero, der Quellsee, Jes.
Vorenc
studenčen prid., F6, aqua fontis, ſtudenzhna voda; cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik; epatica fontana, ſtudenzhnu ẛa jetre ṡeliṡzhe; librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda napelati; putealis, -le, puteaneus, -a, -um, ſtudenzhina, ſtudenzhen; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Celotno geslo Pohlin
studenčina [studẹ̑nčina] samostalnik ženskega spola

studenčnica, tj. voda iz studenca

Vorenc
studenčina ž, F4, bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliszhe per ſtudenzhinah, bobounik; fontalis, ſtudenzhina, is ſtudenza voda; lympidus, vel limpidus, zhiſt kakòr ſtudenzhina; putealis, -le, puteanus, -a, -um, ſtudenzhina, ſtudenzhen
Celotno geslo Pohlin
studenec [studénǝc] samostalnik moškega spola

studenec

Vorenc
studenec m, F10, cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte; fons, ſtudeniz; fontalis, ſtudenzhina, is ſtudenza voda; inexhaustus, -a, -um, neſprasnîen, neṡjemlen, neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti; limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; manalis fons, ṡhivi ſtudeniz, kateri vſelei ṡvèra; maſtos, enu koritize, po katerim ſtudeniz tezhe; putearius, -rÿ, kateri ṡhtèrne kopá, ali ſtudenze; puteus, -tei, ṡhtèrna, ſtudeniz; scatebra, -ae, vel scaturigo, -nis, iṡvirik, ṡvirik, ſtudenz
Število zadetkov: 859