Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
studenec m, F10, cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte; fons, ſtudeniz; fontalis, ſtudenzhina, is ſtudenza voda; inexhaustus, -a, -um, neſprasnîen, neṡjemlen, neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti; limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; manalis fons, ṡhivi ſtudeniz, kateri vſelei ṡvèra; maſtos, enu koritize, po katerim ſtudeniz tezhe; putearius, -rÿ, kateri ṡhtèrne kopá, ali ſtudenze; puteus, -tei, ṡhtèrna, ſtudeniz; scatebra, -ae, vel scaturigo, -nis, iṡvirik, ṡvirik, ſtudenz
Vorenc
škorja ž, F11, caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih ẛhkorjah; cortex, ṡhkorja, lubje; crusta, ṡhkorja, fraih; crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta, ṡhkorja; decorticare, drevje lupiti, béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti; malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarine; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; na taki ṡhkorji ſe vuzhè plavati
Vorenc
španski prid., F6, Boetia, tú kraileſtvu Granata v'ſhpanski deṡheli; cetra, -ae, en maihin ſhpanski ṡzhit, ali tarzhiza; iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra; Igitus, ena tekozha voda v'Spanski deṡheli; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana tyza, ſe vidi v'ṡhpanski deṡheli per murju bliṡi Provenze; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Vorenc
špricalnica ž, siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe, ali ṡa pipo, ena ṡhprizalniza vodena
Vorenc
štajerski prid., Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli
Vorenc
šterna ž, F10, aquilex, kateri ẛná ſhterne délati, inu ẛnaiti; cisterna, ſhterna s'vodó kapnizo; cisternina aqua, voda is ſhterne; jugis puteus, ṡhterna, v'kateri voda vſeskuṡi ṡvèra; librator, -ris, en moiſter, kateri ſhterne déla inu mèri; lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; putearius, -rÿ, kateri ṡhtèrne kopá, ali ſtudenze; puteus, -tei, ṡhtèrna, ſtudeniz; situla, -ae, véderze, kaſſéliza, veidru ṡa ṡhterno, sa vodó poſſoda; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
Vorenc
takov prid., F14, ejusmodi, takove viṡhe; ejusmodi opinionis, takove miſli; fibratus, -a, -um, kar ima takove ṡhilize, laṡze inu korenizhize; fistucatio, takovu notar ubyanîe; haruspica, zuperniza, ali ena tokova[!] boginîa; huius modi, takou, takeſhen, takeſhne viṡhe; papyrifer, ut amnis papyrifer, ta tekozha voda, katera takovu drevze parneſſe, ali naprei dá; pexatus, -a, -um, s'takoviga ſukna, kateru nei oſtriṡhenu, v'zuniaſt gvant oblézhen; quadruplari, ſe takove ſluṡhbè podſtopiti; satyricus, -a, -um, kar k'eni takovi ṡmeiſhnîavi inu popiſſanîu ſliſhi; tragicus, -a, -um, kar ṡluṡhi k'eni takovi ygri, en ygraviz take ygrè; tribunatus, -tus, tá ſtán, ali ſluṡhba takoviga oblaſtnika; tribunitius, -a, -um, tá obláſt eniga takoviga naprei poſtavlenika
Vorenc
teči1 nedov., F47, circunfluit aqua, voda okuli tezhe; defluere, doli tezhi, odtiti, odtezhi; fluere, tezhi; fluxus, -a, -um, kar radú tezhe; perfluere, ṡkuṡi tezhi; restagnatio, prelivanîe de zhès tezhe; transfluere, mimú tezhi, ṡkuṡi tezhi; prim. tekoč 
Vorenc
tekoč1 del., F42, amnis, tekozha voda; decursus aquarum, tekozhe vodè, vodeni potozhizhi; Doras, Drava, tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; flumen, reika, tekozha voda; fluvialis, is tekozhe vode; innavigabilis fluvius, ena tekozha voda, po kateri ſe ne more v'ladjah voṡiti; Ister, tonova velika tekozha voda per Dunaju; lympha fluvialis, tekozha voda; pontones, na ladjah moſtovi zhes tekozhe vodè; profluens, vunkai tekózh, ali leſem tekózh; profluere, vunkai tekózh, ali leſem tezhi; refluus, -a, -um, naṡai tekozhi; transrhenanus, -a, -um, kateri na uni ſtrani te tekozhe vodè Rain prebiva
Vorenc
težak1 prid., F16, alter, alteris, ſvizhena teẛhka kugla k'vsdigovanîu; difficilis, teṡhki, teṡhák; difficultas, teṡhka reizh, teṡhkúſt; gravare, nakladati, teṡhák biti, preteṡhák biti; gravis, -ve, teṡhák, obloṡhen; ingestabilis, -le, nenoſliu, teṡhák k'noſhnî; navis suburrata, ladja s'debelim peiṡkom teṡhka ſturjena; onerariae naves, teṡhke ladje s'blagom naloṡhene; onerosus, -a, -um, teshák, kar doſti vaga, inu ſtury teṡhavo; perdifficilis, -le, cilú, ali ſylnu teṡhák; pergravis, -ve, ſylnu teshák; ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne; praegravis, -ve, ſylnu teṡhák, preloṡhen, prevezh naloṡhen; subdifficilis, -le, enu malu teṡhák; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
Vorenc
tikati se nedov., F2, contiguae domus, hiſhe ſe ena druge tiṡzhè, tikajo; continens terra, ſtanovitna ẛemla, de ſe druge tizhe, inu de nei okuli inu okuli voda, ali morje; prim. antikati 
Vorenc
topol m, F2, Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi; populus, -li, tudi en topol, ali jagned
Vorenc
tropine ž mn., F7, acinacius, -ÿ, tropinaſt, is tropyn ſturjen; brisa, ṡtlazhenih grosdou tropine; flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine vlye; magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; panis ex acinis, is tropyn krúh; vinacea, -orum, tropine od groṡdja; vinacea, vel vinacia uvarum, vel vinaceus, -cei, pizhki v'groṡdji, ali tropine. Osee 3.v.1
Vorenc
tumf m, vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda; prim. tumpf 
Vorenc
tumpf m, gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en tumpf, ṡlobna voda; prim. tumf 
Vorenc
ustuditi se dov., aqua sive turbida, sive clara, ut clara et tepida fiat, dicitur: Naj ſe voda vſtudy
Vorenc
v'stran (vstran) prisl., F4, aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati, slasti per vodah, de voda ne grè v'strán; ansatus, -a, -um, kateri obadvei roki v'ſtrán poſtavi; choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán; declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati, v'ſtran poiti, poniṡhati
Vorenc
vedro s, F7, amphora Attica, try védra darshy; amphora Romana, derṡhy dvei védri; antila, -ae, enu védru, ena poſſoda, s'katero ſe voda is ladje polie; batus, bati, ena mèra judovska try vedra derṡhy; haustrum, -tri, enu veidru ali korez, s'katerim ſe voda ṡajemle; situla, -ae, véderze, kaſſéliza, veidru ṡa ṡhterno, ṡa vodó poſſoda; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
Vorenc
vejer m, F3, comma, -tis, reſſékanîe, zhep, ali kaṡzhiza v'veyerjih; ichtyotrophium, en ribnik, ali veyer; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer, ali zheṡ jeiṡ grè
Vorenc
vitriolov prid., melanteria, idem ac atramentum sutorium, zherna vitriolova voda
Število zadetkov: 859