Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
méntorstvo -a s (ẹ̄) usmerjanje, vodenje mladega, neizkušenega človeka z nasveti, pojasnili, vodstvo: literarno mentorstvo; vpliv Čopovega mentorstva na Prešerna / na šoli so uvedli mentorstvo
SSKJ
navigácija -e ž (á) določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: ukvarjati se z navigacijo; pripomočki, sredstva za navigacijo / navigacija v kanalu je težka / kopenska navigacija na kopnem; vesoljska navigacija
// veda o tem: razvoj navigacije / astronomska navigacija
SNB
navigácijaSSKJ -e ž (á)
1. iskanje in izbira določene funkcije v menijih elektronskih naprav: preprosta navigacija; Navigacija po menijih in postavkah na zaslonu je olajšana, saj si pri tem navadno pomagamo z daljinskim upravljalnikom
2. sistem navigacijskih satelitov, postaj in elektronskih navigacijskih pripomočkov, ki omogoča določanje položaja vozil in njihovo vodenje v določeni smeri: Vsak satelit je opremljen z atomsko uro, ki je ključnega pomena za navigacijo E ← nem. Navigation, agl. navigation ← lat. nāvigātiō 'plovba' iz nāvis 'ladja'
SSKJ
navigátor -ja m (ȃ) 
  1. 1. kdor je usposobljen za določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: letalski navigator; navigator na rušilcu; opravljati delo navigatorja / navigator vesoljske ladje
  2. 2. knjiž., redko pomorščak, mornar: dogodivščine navigatorjev
SSKJ
návtik -a m (á) kdor je usposobljen za določanje položaja ladje in njeno vodenje: mladi navtiki
// strokovnjak za navtiko
SNB
néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu
uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata; Neokatehumenat želi pomagati, da bi po povezovanju božje besede, oznanjevanja, liturgije in moralnega spreobrnjenja posamezniki obnovili dar krsta, ki so ga že prejeli
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: Nama je na samem začetku zelo veliko pomagala zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat E ← nlat. neocatechumenatus iz (↑)neo… + ↑katehumenát
SSKJ
obdržáti -ím dov. (á í) 
  1. 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal; obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti palico iz rok, vendar jo je obdržal
    // ne prenehati držati oprijeto z roko ali s kakim delom telesa: med govorom je obdržal kozarec (v roki) / nahrbtnik je obdržal na rami; sedla je in obdržala košaro v naročju
    // ne odložiti, ne sleči: klobuk je obdržal na glavi; v sobi je bilo hladno, zato je plašč kar obdržala ostala oblečena v plašč
  2. 2. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile: komaj ga je obdržal, da se ni zgrudil; z vsemi močmi so voz le obdržali / podpore so obdržale drevo pokonci / obdržati vozilo na cesti narediti, da ne zdrkne s ceste; obdržati čoln na vodi narediti, da se ne prevrne, potopi; obdržati se na površini
    // narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu sploh: dvignil je puško nad glavo in jo tako obdržal / obdržati roke na hrbtu, nogo na pedalu / med plavanjem obdržati glavo nad vodo; obdržati roko iztegnjeno
  3. 3. narediti, da kaj ne preide k drugemu, drugam: eno lopato je obdržal, drugo pa dal drugemu; prtljago je oddal v garderobo, plašč pa obdržal / obdržati sliko za spomin / kužka, ki so ga našli, so obdržali / zaradi revščine niso mogli vseh otrok obdržati doma niso mogli vsi otroci živeti, bivati doma
    // narediti, da kaj ne preide v last drugega: posestvo je zapustil sinu, le sadovnjak je obdržal / po mirovni pogodbi so obdržali velik del ozemlja
    // ne prenehati razpolagati s čim: obdržati funkcijo; obdržati pravico do odškodnine; obdržati službo
  4. 4. s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti
    1. a) na določenem mestu: obdržali so ga v bolnici, zaporu; ni ga mogla več obdržati doma, preveč ga je mikala gostilna; ekspr.: tujina ga ni mogla obdržati; tu me ne bi obdržali niti na vrvi
    2. b) v določenem odnosu: obdržati moža, prijatelje; obdržati (si) naročnike, odjemalce
  5. 5. ne prenehati
    1. a) opravljati kako dejavnost: obdržati gostilno, obrt
    2. b) uporabljati: obdržati stare ladje v prometu; obdržati latinico / obdržati predpise ne jih odpraviti
      // obdržati družinske navade
    3. c) gojiti: obdržati le nekatere vrste hrušk
  6. 6. rešiti, obvarovati (pred propadom): posestva v spremenjenih gospodarskih razmerah ni mogel obdržati; podjetje se je kljub krizi obdržalo; kot kovač se ni mogel obdržati; obdržati se brez tuje pomoči
    // ne prepustiti nasprotniku, sovražniku: obdržati postojanko; mesto se je kljub dolgotrajnemu obleganju obdržalo
    ♦     šah. obdržati figuro
  7. 7. narediti, da kaj ostane nespremenjeno: obdržati prvotni vrstni red, začetni tempo
    // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: obdržati koga pri volji; obdržati moštvo v kondiciji; obdržati živino zdravo
    // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: obdržati barvo; obdržati ravnotežje; obdržati vitkost
  8. 8. ekspr., v zvezi obdržati v glavi, v spominu zapomniti si: vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi; ta dogodek sem obdržal v spominu
  9. 9. v zvezi obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu: obdržati novico, poslovne skrivnosti zase; ni mogel obdržati v sebi, kar je čutil
    ●     obdržati kontrolo nad čim ne prenehati kontrolirati kaj; obdržati korak s kom ne zaostati za njim; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; pog. nobene stvari ne more več obdržati v sebi vse izbruha; ekspr. obdržati vajeti v svojih rokah ne izgubiti možnosti za odločanje o čem, za vodenje česa
    obdržáti se 
    1. 1. kljub ogroženosti ne prenehati biti, obstajati: takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati; sreča je, da so se med vojno obdržali / združili so se, da bi se obdržali na tržišču / pog.: hrastovo listje se obdrži na drevju do pomladi ostane; most se je obdržal do danes; sneg se ni dolgo obdržal je kmalu skopnel
      // ne prenehati biti zanimiv, pomemben: le malokatero njegovo delo se je obdržalo; stoična filozofija se je dolgo obdržala
      // pog. ostati uporaben, ohraniti se: taki izdelki se obdržijo samo na suhem; jabolka so se obdržala, hruške so pa zgnile
    2. 2. oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje: obdržati se na konju, veji; prijel je za drog in se komaj obdržal
    3. 3. ne spremeniti se: cene se bodo obdržale; vreme se ni obdržalo ni ostalo lepo
      ●       obdržati se na nogah ne pasti; vladar se je obdržal na oblasti ni prenehal vladati
SSKJ
obratovódstvo -a s (ọ̑) vodstvo obrata: delati po navodilih obratovodstva; prostori obratovodstva / prevzeti obratovodstvo elektrarne vodenje
SSKJ
ós -í ž (ọ̑) 
  1. 1. kovinski ali lesen drog, na katerem je kolo: os poči, se zlomi; mazati osi / os gre skozi pesto / sprednja, zadnja os voza
    // teh. tak drog kot del naprave, stroja: nepremična, središčna os; os motorja / os pri uri
  2. 2. navadno s prilastkom umišljena črta, okoli katere se telo vrti: dolžinska, navpična, vodoravna os; zemeljska os / zemlja se vrti okoli svoje osi / os vrtenja
    // umišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, telesa: glavna, prečna, vzdolžna os stavbe; os cestišča, mostu; os letala
  3. 3. navadno s prilastkom umišljena črta, ki jo določa položaj, lega predmetov, objektov: spomenika stojita na isti osi / vpadna os svetlobe
  4. 4. knjiž., navadno s prilastkom kar kaj usmerja, zlasti kako dejavnost: družbene razmere so bile os vsega takratnega raziskovanja / doživetje svobode je predstavljalo os njihovega življenja
    // jedro, središče: os dramskega dogajanja je narodnostno vprašanje; os pogovora
  5. 5. zgod., v zvezi os Rim—Berlin politično-vojaška zveza fašističnih držav Italije in Nemčije pred drugo svetovno vojno in med njo: nastanek osi Rim—Berlin
    ●     publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo
    ♦     arhit. magistralna os glavna vzdolžna os večje arhitekturne kompozicije; primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; sekundarna os navadno prečna os, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; astr. os nebesne krogle okoli katere se nebo navidezno vrti; bot. cvetna os razširjeni vrh cvetnega peclja; glavna os; fiz. glavna os vsaka izmed treh med seboj pravokotnih osi skozi težišče, od katerih eni ustreza največji, drugi pa najmanjši vztrajnostni moment telesa; optična os simetrijska os leče ali ukrivljenega zrcala; skupna simetrijska os leč in zrcal v optičnem sistemu; prosta os okoli katere se vrti sicer prosto vrtljivo telo z nepremičnim težiščem; geom. abscisna os prva os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; koordinatna os; mala, velika os elipse najkrajši, najdaljši premer elipse; ordinatna os druga os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; os parabole premer na simetrali parabole; min. kristalografska os na kristalu, s pomočjo katere se določa lega posameznih kristalnih ploskev; teh. gibka os mirujoča gibka cev z vrtečim se jedrom za prenašanje vrtenja; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev; žel. os kolesna dvojica; pogonska os; vodilna os za vodenje lokomotive po tiru; os tira sredina med tirnicama
SSKJ
osredotóčati -am nedov. (ọ́) 
  1. 1. večati količino, množino česa na določenem mestu, območju: težko industrijo osredotočajo na jugu države; vojaške enote so začeli osredotočati ob meji
    // združevati na enem mestu, usmerjati v središče: vso oblast hoče osredotočati v svojih rokah; osredotočati vodenje delavskega gibanja
  2. 2. v zvezi z na usmerjati prizadevanje, aktivnost: tedanji čas jih je osredotočal na kulturno področje; pri svojem delu se osredotoča zlasti na reševanje gospodarskih problemov
    osredotóčati se (miselno) se zbirati: le težko se osredotoča pri delu
SSKJ
paternalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paternalizem: paternalistični odnosi / paternalistično vodenje države
SSKJ
pilót1 -a m (ọ̑) 
  1. 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot
  2. 2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot
    ♦     aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor
SSKJ
podjétniški -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na podjetnike ali podjetje: podjetniške in družbene reforme / podjetniško vodenje
  2. 2. redko podjeten: postal je veliko bolj podjetniški
SSKJ
pogojíti -ím dov., pogójil (ī í) publ.  
  1. 1. ustvariti pogoje za kaj: njegov znanstveni razvoj so pogojile ugodne možnosti za študij; ta sprememba bo verjetno pogojila višjo raven znanja / vodenje psa na vrvici je treba pogojiti s prijetnostjo združiti, povezati
  2. 2. biti vzrok česa, povzročiti: posebno ozračje malega mesta je pogojilo pisateljevo kasnejše literarno delo; vedeli so, da je njen odhod pogojil njegov trdovratni molk / izredno hude posledice trčenja so pogojile strogo obsodbo krivca
    pogojèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od pogojiti: z ugodnimi možnostmi pogojen uspeh; nenaravna debelost je pogojena z različnimi motnjami v organizmu; ideološko, politično pogojena ocena dela
    2. 2. navadno v povedni rabi ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti; odvisen: sporazum je pogojen od raznih momentov; od te odločitve je pogojena njegova usoda; njihovo delovanje je pogojeno z družbeno usmerjenostjo
SNB
poslôvništvo -a s (ȏ)
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s posli in poslovanjem: podpirati poslovništvo; Avtor je predstavil tedaj v francoskem poslovništvu novonastajajoči sloj upraviteljev menedžerjev, ki so v velikih podjetjih začeli nadomeščati prejšnje klasično družinsko vodenje poslov
2. veda o vodenju poslov: Kot profesorji ekonomije in poslovništva smo globoko zaskrbljeni, da gospodarska politika doživlja nevaren preobrat E (↑)poslóven
SSKJ
povérjeništvo -a s (ẹ̑) 
  1. 1. (ljubiteljsko) zbiranje naročnikov, predplačnikov: prevzeti poverjeništvo; poverjeništvo za mladinski tisk na šoli / ta založba ima poverjeništvo v vsakem večjem kraju
  2. 2. med narodnoosvobodilnim bojem organ Komunistične partije Slovenije ali Osvobodilne fronte za vodenje in usklajevanje dela okrožnih komitejev: član poverjeništva / poverjeništvo za Primorsko, Gorenjsko in Štajersko
    // organ državne oblasti za vodenje posameznega področja javne uprave: gospodarsko poverjeništvo; poverjeništvo za kulturo in prosveto
SSKJ
proizvajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od proizvajalec: proizvajalke se morajo enakopravno vključevati v vodenje tovarne / tovarna je znana kot odlična proizvajalka pisarniške opreme / v državah, proizvajalkah nafte, so tej surovini zvišali cene
SSKJ
prométen -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet:
  1. a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil
    // prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila
  2. b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik
  3. c) prometni davek; prometna vrednost izdelka
    ♦     avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
    prométno prisl.: prometno pomemben kraj
SNB
raziskoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    raziskoválna novínarka -e -e ž, člov. (ȃ, ȋ)
    novinarka, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Bila je vrhunska raziskovalna novinarka, ki je za svoje delo prejela Pulitzerjevo nagrado
    raziskoválna polítika -e -e ž (ȃ, í)
    usmerjanje, vodenje in finančno upravljanje celotnega sistema raziskovanja: nacionalna raziskovalna politika; prioritete raziskovalne politike; Z ukrepi raziskovalne politike naj bi spodbujali povezovanje inštitutov z gospodarstvom
    raziskoválni novínar -ega -ja m, člov. (ȃ, ȋ)
    novinar, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Postal je raziskovalni novinar na državni televiziji in veliko izvedel o skorumpiranem uradništvu in cvetočem podzemlju v državi
    raziskoválno novínarstvo -ega -a s (ȃ, ȋ)
    dejavnost raziskovalnih novinarjev: Gre za neodvisen in neprofiten časopis, ki se za socialno pravičnost bori z raziskovalnim novinarstvom
SNB
reprocesíranje -a s (ȋ)
ločevanje uporabnih materialov iz uporabljenega, izrabljenega goriva: Po razmahu jedrskega programa so odprli fakultete in inštitute, na katerih so se šolali strokovnjaki za vodenje obrata za proizvodnjo in reprocesiranje goriva E ↑reprocesírati
Število zadetkov: 57