Zadetki iskanja
Vorenc
ali vez., F3102, aceuere, okiſſati, ali kiſſiliti, ali kiſſilu ſturiti; addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti; adinere, blisi, ali notar poſtaviti; adire, k'enimu poiti, ali priti; aditus, -us, priſtop, ali perſtop; advectere, ſem ali tiá pelati; anilitas, beila ali ſiva ſtarost; anterius, ſprédai, ali naprei; aut, ali; erivare, vodó reſpelati, ali is potoka ſem ter tam odpelati; natator, kateri plava, ali kir plava; oblangvere, ſlab, ali truden biti, oſlabiti; praetervehere, mimú pelati, ali daile pelati; ſideralis, -le, tega ṡveiṡdja, ali kar tem ṡveiṡdam, ali ṡveiṡdju ſliſhi
Vorenc
breg m, F6, choma, -tis, en brég, ali naſsip ṡemlè de voda ne grè vſtrán; clivus, en brég; crepido, -nis, tlá, en brég, kir vodeni valovi noter buhajo; fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; litus, -oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó
Vorenc
Vorenc
brv ž, F3, fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi: tudi bervy, ali ganki v'barki; placa, -ae, ena berv zhes vodó; trames, -tis, ena ovinkaſta ſteṡa: ena berv zhes potok
Vorenc
cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
Vorenc
cehta ž, F4, acratophorum, -ri, en verzh, ena zehta, ena kibilza, ena lonzhena poſſoda; cantharus, kangla, kandla, en velik verzh, margeta, zehta; diota, vel poculum ansatum, pehar, ali zehta s'dvéma rozhama; urceus, -cei, verzh, zèhta, ena perſtena ṡa vodó poſſoda
Vorenc
curati nedov., F4, fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; mejere, ṡzati, zurati; mingere, ṡzati, zurati; reddere urinam, zurati, ṡzati
Vorenc
čez predl., ab hinc post annum, od sdai zhes enu leitu; ad haec, zhes letú; aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti; canalis, en graben zheṡ ror; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; modicum, malu, zhes enu malu; obsaevire, ſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctis, celó núzh, zhes ceilo núzh; placa, -ae, ena berv zhes vodó; prodigiosè, zhes naturo; quinetiam, já tudi, zhes tú; rex regum, krail zhes kraile; subdiu, zhes dán, po dnèvi; succensere, zhes eniga ſa reſſerditi; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
Vorenc
človeski prid., F20, asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; dysuria, oſtrúſt zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; incarnatio, zhlovéſku poſtanîe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; medicamenta diuretica, arznie, katere zhlovéṡko vodó ṡhenò; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava zhlovesko naturo; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhloveṡkim ṡhivoti; prim. človeški
Vorenc
čolnar m, F5, Charon, Paklenṡki zholnár, ali brodnyk; nauta, -ae, brodnár, zholnar, brodnyk; nauticus, -a, -um, kar k'ladjam, ali zholnarjam ſliſhi; porthmeus, -mei, en zhunár, kateri ludy zhes vodó prepelava; ratiarius, -rÿ, en zhunár, en floſſar
Vorenc
dejati2 dov., F37, adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; amoneo, -ere, odriniti, proz djati, odmakniti; anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti; aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati; captivare, v'jezho pelati, djati; catamidiare, eniga ozhitnu v'terlizo, v'klado, ali h'prangerju djati; exonerare, reſtovoriti, teṡhavo doli djati; immitere aliquid in ignem ad purgandum, v'jeſho djati; indere, notar poloṡhiti, djati, ṡkraniti; insolare, na ſonze djati, poſtaviti, reṡgarniti; interponere, v'meis djati, v'meis poſtaviti, poloṡhiti; interponere aquam vino, vodó v'mei vinu djati; malè habere aliquem, enimu ṡhou, ali teṡhku djati; piscem exdorsuare, ribo gori djati, reṡklati; ponere, poſtaviti, djati, poloṡhiti; repudiare, ṡavreizhi, vunkai ſegnati, prózh djati, odpahniti; tollere, vṡdigniti, vṡèti, odvṡèti, prózh djati
Vorenc
dolina ž, F7, convallis, rován, ali dolina s'gorami ṡaperta; echo, odvrazhanîe glaſſú, ali ſhtime: odbianîe v'eni dolini, ali borſhtu; fluentiosa valis, ena dolina s'ropozhejozho tekozho vodó; gehena, paklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti; lilium convalium, ſhamarize, iṡ dolyn lilie; pomum convalium, ſad, ali jabolka is dolyn; vallis, -is, dolina, dul
Vorenc
drugam prisl., F10, I. alieno, -are, v'ptuje rokè perpraviti, oddati, dergam dati; aliò, drugam; aliorsum, kam drugam; aliubi, kam drugam; amando, -are, prózh poſlati, drugam poſlati, odlozhiti; conferre se alió, ſe drugam podati; derivare, pelati, napelati, vodo drugom obrazhati; permittere, perpuſtiti, puſtiti, drugam poſlati, na dle poſlati; transmigrare, ſe drugam preſſeliti; II. ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenĵe, drugam poſtavlenĵe
Vorenc
fajhtati nedov., F2, irrigare, pomozhiti, ṡalyvati, reṡmakniti, polyvati, ṡemlé faihtati, vodó napelati; irrigua, -orum, potozhizhi, kateri travnike faihtajo;
Vorenc
glaž m, F14, bombilius, glaṡh, angster; bombylius, klokotula glaṡh; calix, -licis, ena poſſoda ṡa pytje, kelih, glaṡh, pehar; cululus, miniſhiz, glaṡh; cyatus, en glaṡh, en pehar; encaustice, -ces, kúnſht lépiga ſhmelzanîa na glaṡhih, lépe podobe inu figure; haemantinum vitrum, en cilú erdezhi glaṡh; hyalus, -li, en glaṡh; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh, antimonÿ gláṡh, lipotiza; vitreus, -a, -um, glaṡhou, glaṡhounat, is glaṡha; vitriarius, -rÿ, glaṡhar, kateri glaṡhe déla; vitrum, -tri, en glaṡh
Vorenc
gorak prid., F29, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -ae, gorka voda; caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba; caldarium, kotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -um, gorák; calens, topál, gorák; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -ae, gorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacere, ṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria vis, ena gorka múzh; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalere, ogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeon, ena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themas, en gorák gvant; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
Vorenc
Vorenc
kotel m, F8, aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; aquiminarium, kotel ẛa vinu hladiti; cacabus, en kotel; caldarium, kotel ẛa gorko vodó; cortina cum cortinali, en kotel velik s'pezhizo ẛa farbarje; lebes, -tis, kotel, ali velik loniz; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli, etc:
Vorenc
Vorenc
kraj2 m, F11, fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; litorea arx, en grád per kraju morjá; litorosus, -a, -um, kar je per kraju morjá, ali druge vodè; litus, -oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; navale, -lis, en morṡki brúd, per kraji morjà, kamer ſe ladje perveṡujejo; phasellus, ena ladjiza, s'katero ſe ſem ter tám per kraju voṡi; pulvini, valizhi na katerih ſe h'kraju is vodè ladje vun vleizhejo; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; sinus maris, ṡlokoſt, ali en kot per kraju morja
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 59
Dostopnost