Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dišáti -ím nedov. (á í)
1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši
// oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po dimu; vino diši po sodu; brezoseb. v sobi je dišalo po jabolkih
 
ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen
// evfem. zaudarjati, smrdeti: salama že diši; brezoseb. iz ust mu diši
2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: ta beseda diši po čitalniški dobi; zavračal je vse, kar je dišalo po razkošju; brezoseb.: diši po snegu; že takrat je močno dišalo po vojni
3. z dajalnikom vzbujati željo, mikati: cigareta mu še nikoli ni tako dišala; hudo je bolan, saj mu še vino ne diši / ekspr.: delo mu ne diši; ni mu dišalo, da bi šel v mesto
4. preh., zastar. vohati, duhati: mačka diši miš
    dišèč -éča -e:
    dišeč po kadilu; dišeče seno; prijetno dišeč dim / dišeča sol
     
    bot. dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; dišeči volčin grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti, Daphne cneorum; dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata; vrtn. dišeči grahor
Vorenc
dišati nedov.F22, fistulatudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrarelipú diſhati; melligenus, -a, -umkar po medú diſhy; mihi non sapitmeni ne diſhy, je neṡhmahin; obolereſmerdéti, ṡlu diſhati; odorarediſhati, vohati; olerediſhati, dúh dajati; olfacerediſhati, podiſhati; olfactarevſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿtú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -ciskatera diſhy; perolereſylnu mozhnú diſhati; redolerediſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resiperediſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -umkar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -umdobru diſhy; sapio, sapereṡaſtopiti, diſhati; spartum, -tiena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolereen deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihimeni lipú diſhi
Celotno geslo eSSKJ16
dišati -im nedovršni glagol
1. kaj; s prisl. določilom načina oddajati, dajati določen vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišati
1.1 evfemistično, kdo oddajati, dajati neprijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: zaudarjati, smrdeti
2. kdo/kaj; kaj z vohom zaznavati; SODOBNA USTREZNICA: vohati
3. kaj; komu, pred kom biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
4. kaj dajati, povzročati slutnjo prisotnosti
FREKVENCA: 54 pojavitev v 14 delih
Celotno geslo Vezljivostni G
dúhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Duhali so cvetje.
Celotno geslo Pohlin
duhati [dúhati dȗham] nedovršni glagol

duhati

Celotno geslo Etimološki
dúša -e ž
Celotno geslo Etimološki
izvọ̑hati – glej vọ̑hati
SSKJ²
njúhati -am nedov. (ȗ)
1. vleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: navadil se je njuhati / njuhati tobak
2. star. vohati, duhati: pes je njuhal po zraku
Celotno geslo Etimološki
njȗhati -am nedov.
Pleteršnik
ǫ̑hati, -ham, -šem, vb. impf. = vohati, Mur.
SSKJ²
ovohávati -am nedov. (ȃ)
1. vohajoč se približevati na več mestih: pes ga je ovohaval in mahal z repom; živali sta se prijazno ovohavali
2. zaznavati, ugotavljati z vohom: ovohavati hlapljive snovi / ovohavati smrad vohati, duhati
3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do česa: dolgo so ovohavali njihovo skrivališče, pa ga niso našli
// s prikritim opazovanjem ugotavljati mnenje, mišljenje drugega: previdno so se ovohavali
● 
ekspr. fant je ovohaval motor od vseh strani ogledoval; ekspr. podjetni časnikar je spretno ovohaval zasebno življenje znanih ljudi si prizadeval o njih čim več izvedeti
Celotno geslo Pohlin
poduhati [podúhati podȗham] dovršni glagol

poduhati, povohati

SSKJ²
posmrčkováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. premikajoč smrček vohati: vidra posmrčkuje na vse strani
SSKJ²
povóhati -am dov. (ọ̑)
krajši čas vohati: pes ga je povohal in tekel dalje / povohala je meso, če je sveže
● 
nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; pes povoha pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; ekspr. dijak knjige še povohal ni se ni učil, bral; pog., ekspr. pijače še povohal ni sploh ni pil; ekspr. smodnika do zdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; pog., ekspr. šole še nikoli ni povohal odznotraj nikoli ni hodil v šolo
Celotno geslo Sinonimni
povóhati -am dov.
kaj krajši čas vohati
SINONIMI:
poduhati, zastar. podišati, knj.izroč. povonjati
GLEJ ŠE SINONIM: vohati
Celotno geslo Kostelski
povohatipȯˈvọːhat -an dov.
Celotno geslo Etimološki
prevọ̑hati – glej vọ̑hati
škržát škržáta; tudi škržád samostalnik moškega spola [škəržát]
    žuželka s široko razmaknjenimi očmi in večjimi prozornimi krili, katere samec se, zlasti ob toplejšem vremenu, oglaša z odsekanimi glasovi; primerjaj lat. Cicadidae
ETIMOLOGIJA: = cslov. skrъžьtъ ‛škripanje, hreščanje ipd.’, rus. skréžet, češ. skřehot < *skrьžьtъ, iz ide. baze *(s)krei̯g- ‛oglašati se s hripavim glasom’ - več ...
SSKJ²
šnófati -am nedov. (ọ̑nižje pog.
1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču
2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim
● 
nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš
Celotno geslo Etimološki
šnọ̑fati -am nedov.
Število zadetkov: 40