dezertíranje -a s (ȋ)
glagolnik od dezertirati: vojaško sodišče ga je obsodilo zaradi dezertiranja; dezertiranje iz tujske legije
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
Kentucky
Predlog
Kentuckyja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Združenih državah Amerike
IZGOVOR: [kentáki], rodilnik [kentákija]
BESEDOTVORJE: Kentuckyjec, Kentuckyjka, Kentuckyjčev, Kentuckyjkin, kentuckyjski
Celotno geslo
Frazemi
korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki, držáti korák s kóm/čím, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, korák za korákom, lovíti korák s kóm/čím, na vsákem koráku, napredovánje z májhnimi koráki, napredováti z májhnimi koráki, napredováti z velíkimi koráki, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, ne naredíti níti koráka, ohrániti korák s kóm/čím, pŕvi korák, pŕvi koráki, s hítrimi koráki, stópati v korák s čásom, stópati v korák s kóm/čím, stópíti v korák s čásom, stópíti v korák s kóm/čím, storíti pŕvi korák, storíti pŕve koráke, ujéti korák s čásom, z májhnimi koráki, z velíkimi koráki
blížati se s hítrimi koráki, držáti korák s kóm/čím, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, korák za korákom, lovíti korák s kóm/čím, na vsákem koráku, napredovánje z májhnimi koráki, napredováti z májhnimi koráki, napredováti z velíkimi koráki, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, ne naredíti níti koráka, ohrániti korák s kóm/čím, pŕvi korák, pŕvi koráki, s hítrimi koráki, stópati v korák s čásom, stópati v korák s kóm/čím, stópíti v korák s čásom, stópíti v korák s kóm/čím, storíti pŕvi korák, storíti pŕve koráke, ujéti korák s čásom, z májhnimi koráki, z velíkimi koráki
Celotno geslo
Frazemi
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
SSKJ²
sodíšče -a s (í)
organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: ustanoviti sodišče; vložiti tožbo na sodišču; sedež sodišča / biti zaposlen na sodišču / okrožno, ustavno, vrhovno sodišče; pritožiti se na višje sodišče / Sodišče Evropske unije / ekspr. sem hodi na malico celo sodišče vsi zaposleni pri tem organu
// sodnik ali skupina sodnikov, ki sodi, odloča o kaki pravni zadevi: sodišče ga je obsodilo, oprostilo; sodišče je bilo sestavljeno iz treh, petih sodnikov; posvetovanje, sodba sodišča / pazi, sicer se boš zagovarjal pred sodiščem / porotno sodišče v nekaterih državah sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih / kot nagovor spoštovano sodišče
// poslopje tega organa: zidati sodišče; trg pred sodiščem / na sodišču še gorijo luči
● pog. dati koga sodišču obtožiti, obdolžiti ga; ekspr. če mi denarja ne vrneš, bom šel na sodišče te bom tožil; ekspr. postaviti koga pred sodišče narediti, da se mu sodi
♦ pravn. civilno, disciplinsko, kazensko sodišče; izredno sodišče ustanovljeno v izrednih razmerah in s posebno pristojnostjo; naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev; računsko sodišče ki se ukvarja z neodvisnim nadzorom nad državnimi računi, državnim proračunom in javno porabo; vojaško sodišče ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; zapuščinsko sodišče oddelek sodišča, ki obravnava zapuščinske zadeve; samoupravna sodišča v socializmu ustanovljena s samoupravnim aktom; sodišče združenega dela v socializmu družbeni organ, ki odloča v sporih, nastalih v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v združenem delu; sodišče druge, prve stopnje; predsednik sodišča sodnik, ki je predstojnik sodne uprave; rel. cerkveno sodišče ki obravnava nekatere važnejše cerkvenopravne zadeve vernikov; zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; inkvizicijsko sodišče; plemiško sodišče v fevdalizmu ki ga sestavljajo plemiči in ima sodno oblast nad njimi
organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: ustanoviti sodišče; vložiti tožbo na sodišču; sedež sodišča / biti zaposlen na sodišču / okrožno, ustavno, vrhovno sodišče; pritožiti se na višje sodišče / Sodišče Evropske unije / ekspr. sem hodi na malico celo sodišče vsi zaposleni pri tem organu
// sodnik ali skupina sodnikov, ki sodi, odloča o kaki pravni zadevi: sodišče ga je obsodilo, oprostilo; sodišče je bilo sestavljeno iz treh, petih sodnikov; posvetovanje, sodba sodišča / pazi, sicer se boš zagovarjal pred sodiščem / porotno sodišče v nekaterih državah sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih / kot nagovor spoštovano sodišče
// poslopje tega organa: zidati sodišče; trg pred sodiščem / na sodišču še gorijo luči
● pog. dati koga sodišču obtožiti, obdolžiti ga; ekspr. če mi denarja ne vrneš, bom šel na sodišče te bom tožil; ekspr. postaviti koga pred sodišče narediti, da se mu sodi
♦ pravn. civilno, disciplinsko, kazensko sodišče; izredno sodišče ustanovljeno v izrednih razmerah in s posebno pristojnostjo; naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev; računsko sodišče ki se ukvarja z neodvisnim nadzorom nad državnimi računi, državnim proračunom in javno porabo; vojaško sodišče ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; zapuščinsko sodišče oddelek sodišča, ki obravnava zapuščinske zadeve; samoupravna sodišča v socializmu ustanovljena s samoupravnim aktom; sodišče združenega dela v socializmu družbeni organ, ki odloča v sporih, nastalih v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v združenem delu; sodišče druge, prve stopnje; predsednik sodišča sodnik, ki je predstojnik sodne uprave; rel. cerkveno sodišče ki obravnava nekatere važnejše cerkvenopravne zadeve vernikov; zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; inkvizicijsko sodišče; plemiško sodišče v fevdalizmu ki ga sestavljajo plemiči in ima sodno oblast nad njimi
Pravopis
sodíšče -a s (í) biti zaposlen na ~u; pritožiti se na višje ~; prakt.sp. dati koga ~u obtožiti, obdolžiti; poud. zaradi spora iti na ~ |tožiti|; pravn. vojaško ~
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
sódstvo -a s (ọ̑)
1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu
// s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo
2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče
3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo
♦ pravn. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen
1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu
// s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo
2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče
3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo
♦ pravn. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen
Celotno geslo
Frazemi
svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá
SSKJ²
SSKJ²
vojáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na vojake: vojaški poklic; vojaške veščine / vojaški škornji; vojaška puška, uniforma; vojaško letalo, vozilo; vojaško pokopališče / vojaške akcije; vojaška parada; vojaška prisega / vojaška akademija, šola; vojaška enota / vojaški udar; vojaška diktatura; vojaška oblast / vojaški begunec dezerter; vojaški sluga vojak, dodeljen častniku za osebno strežbo; vojaška invalidnina invalidnina, ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika
● star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; ekspr. vojaška disciplina zelo stroga; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak
♦ polit. vojaška zveza dogovor med državami zlasti glede vojaškega sodelovanja; pravn. vojaško sodišče sodišče, ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; voj. vojaški čini; vojaški inštruktor; vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski; vojaška obveznost predpisano služenje vojaškega roka; vojaške operacije; vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojaške vaje; vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov
nanašajoč se na vojake: vojaški poklic; vojaške veščine / vojaški škornji; vojaška puška, uniforma; vojaško letalo, vozilo; vojaško pokopališče / vojaške akcije; vojaška parada; vojaška prisega / vojaška akademija, šola; vojaška enota / vojaški udar; vojaška diktatura; vojaška oblast / vojaški begunec dezerter; vojaški sluga vojak, dodeljen častniku za osebno strežbo; vojaška invalidnina invalidnina, ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika
● star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; ekspr. vojaška disciplina zelo stroga; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak
♦ polit. vojaška zveza dogovor med državami zlasti glede vojaškega sodelovanja; pravn. vojaško sodišče sodišče, ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; voj. vojaški čini; vojaški inštruktor; vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski; vojaška obveznost predpisano služenje vojaškega roka; vojaške operacije; vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojaške vaje; vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov
- vojáško prisl.:
pozdraviti (po) vojaško; vojaško vzgojen človek
Celotno geslo
Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
Število zadetkov: 12
Dostopnost