Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]
    1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
    2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
    3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]
    4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
    5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
čín1 čína samostalnik moškega spola
    1. stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji
      1.1. oznaka za to stopnjo
      1.2. nosilec te stopnje
    2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh
STALNE ZVEZE: nazivni čin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *kei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...
hôhô in hòhò; in medmet
    1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
      1.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da se govorec šali, posmehuje
      1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec komu privošči kaj slabega
    2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
    3. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da je govorec presenečen
      3.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec česa ne more spremeniti in je s tem sprijaznjen
ETIMOLOGIJA: ho
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]
    1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
jétika jétike samostalnik ženskega spola [jétika]
    nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: tuberkuloza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico ‛jetičen’ < lat. hecticus iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...
júrišnik júrišnika samostalnik moškega spola [júrišnik]
    1. vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    3. ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk
    4. slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga silovito, odločno bori proti nasprotni strani po njegovih navodilih
ETIMOLOGIJA: jurišni
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]
    1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
    2. v množini podeželje
    3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
    4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
konjeník konjeníka samostalnik moškega spola [konjeník]
    1. vojak, policist, ki za premikanje, opravljanje nalog uporablja konja
    2. kdor jezdi konja
ETIMOLOGIJA: konj
konjeníški konjeníška konjeníško pridevnik [konjeníški] ETIMOLOGIJA: konjenik
marabú marabúja samostalnik moškega spola [marabú]
    1. iz zoologije večja ptica z belim perjem po telesu, črnim na perutih, golo glavo ter kožno vrečo pod kljunom, ki živi iz Afriki; primerjaj lat. Leptoptilos crumenifer
    2. zlasti v Zahodni Afriki islamski voditelj in učitelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Marabu) iz frc. marabout, to pa iz arab. murābiṭ ‛menih vojak’ iz ribāṭ‛samostanska utrdba na meji’
pešák pešáka samostalnik moškega spola [pešák]
    1. vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: starinsko pešec
    2. manj formalno šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: kmet
    3. ekspresivno kdor je izkoriščan, za kaj izrabljen, zlasti kot eden od množice vodenih, navadno družbeno in ekonomsko šibkejših oseb
    4. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešec
    5. kot prislov v obliki pešaka, pešake, neformalno brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: peš
ETIMOLOGIJA: peš
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc]
    1. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak
    2. starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak
STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: peš
romanopísec romanopísca samostalnik moškega spola [romanopísəc]
    1. kdor se ukvarja s pisanjem romanov
      1.1. ekspresivno roman, romani te osebe
ETIMOLOGIJA: roman + pisati
žôlna2 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]
    slabšalno kdor veliko, pogosto pije, zlasti alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: piti kot žolna
ETIMOLOGIJA: iz žolnir ‛vojak’ (po analogiji z razmerjem kurba : kurbir), prevzeto iz srvnem. solner < soldner, ‛najemniški vojak, plačanec’, glej sold - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
alpín -a m (ȋ)
v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji
SSKJ²
alpínec -nca m (ȋ)
1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah
2. šport. žarg. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
SSKJ²
ardít -a m (ȋ)
v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi
SSKJ²
arkebuzír -ja m (í)
nekdaj vojak, oborožen z arkebuzo: mušketirji in arkebuzirji
SSKJ²
artileríst -a m (ȋ)
vojak artilerijske enote, topničar: artilerist je do zadnje granate ostal pri topu
Število zadetkov: 453