Zadetki iskanja
Svetokriški
drug -a zaim. drug: En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
Svetokriški
končati -am dov. pokončati, uničiti: sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti, inu konzhati nedol. ǀ je hotel vſe Judje konzhat nedol. ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam konzha 3. ed. tempel te dushe ǀ Kar vojska nekonzha +3. ed., ty ſilini potreſsi paK hozheio Konzhati nedol. ǀ My nej ſmò urshoh vashe shkode, ampak vashi grehi, leti nas perſilio skuſi pravizo boshio, de vam shitu, inu vinu konzhamo 1. mn. ǀ poshle kobilze, inu vſe kar je ſeleniga konzhaio 3. mn. ǀ sapovej oblakam, inu vus svejt s'deshiam konzhajo 3. mn. ǀ zhe lete nekonzhaio +3. mn. vinograd te dushe ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj, inu konzhai vel. 2. ed., ter obeniga ſe neshonai ǀ Bug je konzhal del. ed. m krajla Amalecha ǀ vojska ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala del. ed. ž ǀ ſe je tudi bala, de bi leteh oſſem nekonzhala +del. ed. ž ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli, inu Konzhali del. mn. m ǀ nej pshenize taku zhiſte, de bi s' zhaſſam taiſto moli nekonzhali +del. mn. m ǀ Poshle zhes Midio ene majhine tize, inu vſe kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale del. mn. ž
Svetokriški
koštati -am nedov. stati, veljati: ſe perſegajo, de nyh blagu tulikajn yh koshtà 3. ed. ǀ v'tej vishi je lahku ſe vojskovati, sakaj maihinu vojska koshta 3. ed. ǀ vſaj letu vaſh nezh nekoshta +3. ed. ǀ Perſianski Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil, de taista je njega zhes en million Koshtala del. ed. ž ǀ duhouna arznia bi nezk yh nekoshtala +del. ed. ž ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal, de veliku milionou slata ſo koshtali del. mn. m ← srvnem. kosten ← lat. constāre ‛stati, veljati’
Svetokriški
lakota -e ž lakota: Tat pravi de bushtvu, inu lakota im. ed. ſo ga perſilili ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota im. ed., inu hozhe uboge, inu bogate sadavit ǀ tozha, lokota im. ed., vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy so glaſs Boshy ǀ ſe boysh od lakote rod. ed. vmreti ǀ jest morem veliku lakote rod. ed. terpeti ǀ G. Bug nam je poslal shtrajfingo te lokote rod. ed. ǀ veliku mrasa, lakate rod. ed. je terpel ǀ nej zhudu aKu shejo, inu lakoto tož. ed. terpi ǀ lokoto tož. ed. sazhne terpèti ǀ nebò utalashila nijh ſhejo, inu lakato tož. ed. ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti mest. ed., inu sushi Iroſolimitanerjom je bil ſproſſil desh ǀ My ſe v' takorshnim vbushtui, inu lakoti mest. ed. najdemo ǀ ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto or. ed. shtrajfani Zapisa lakoti lahko spadata tudi k → lakot.
Svetokriški
leto -a s leto: kadar je nerodovitnu lejtu im. ed., ſe toshio zhes bushtvu ǀ enu letu im. ed. je preteklu ǀ bò skorej nlejtu +im. ed., inu ti enu letu tož. ed. nej ſi vezh grehou ſturil ǀ h'Konzu lejta rod. ed. gre v'skrinio gledat ǀ NA NOVIGA LEITA rod. ed. DAN ǀ poli lèta rod. ed., inu cilu enu letu tož. ed. nej ſo druſiga hudiga ſturili, ampak s'jeſikom v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ ſe je hotela polu leta rod. ed. postiti ǀ kulikajn taushent ludy je sdaj mertvih, katiri lani v' poſti ſo bily sdravi, kulikajn taushent ſo sdaj sdravi, inu klejti +daj. ed. bodo mertvi ǀ sa novu lejtu tož. ed. shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ huda roſſa skorei vſaku leitu tož. ed. vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ celu lejtv tož. ed. nej ſo bilij per ſpuvidi ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu tož. ed. ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu ǀ V' tem lejti mest. ed. 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ dvakrat v'lejti mest. ed. gredo h'Spuvidi ǀ duakrat v' lejtu mest. ed. ſe sgodj ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu mest. ed., tuje, 365 ǀ Kakor ſo yh bilij pred enem letam or. ed. ſamerkali ǀ taku zhes duei leiti tož. dv. S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ je bil uloulen, v' jetje vershen, kir duei leiti tož. dv. je veliku terpel ǀ Amon je dvei ſami lejti tož. dv. greshnu shivil ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta im. mn. pretekle ǀ Tvoie leita im. mn., inu ure ſo pretekle ǀ kuga shteri, inu dvajſseti lejt rod. mn. je terpela ǀ ſedem leit rod. mn. nebo semla rodila ǀ Adam po tem kir je bil boshio sapuvid prelomil, je she 930. leitc rod. mn. shivil ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt rod. mn. ta saurashna vojsKa tèrpi ǀ je bil k' lejtam daj. mn. prishal ǀ ſte v'grehoh vaſhe lejta tož. mn. dokonzhali ǀ zhestrij cela leta tož. mn. li ene ſame caple vuode ǀ Kaj s'en ſad ſi dal Bogu v' tvojh otrozhih lejtah mest. mn. ǀ nikar li veni ſami uri, ampak tudi v' taushent letah mest. mn. bi nemogal dopovedat ǀ pred nekiterimy lejtami or. mn. v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy letamy or. mn. ǀ slezhij vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh, v'katero Krajl pred 12. letmi or. mn. je bil sapovedal vurezhi ǀ pret trydesetmy lejti or. mn. ſim bila ſnoſſila
Svetokriški
majhno prisl. malo: Kar ony pak ſturè, ſe ym sdy maihinu ǀ je lahku ſe vojskovati, sakaj maihinu vojska koshta ǀ tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ kaku maihinu ste na moj exempel gledali ǀ taku majhinu ſo sa nyh isvelizhejne skarbeli ǀ enu majhinu poprei ſi njega taku mozhnu hualil ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash presež.> ſe boye tu nar manshi tož. ed. s na teleſsu terpèti
Svetokriški
obleči2 -ežem dov. obleči, obkoliti: Vſe kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu, ali deshelo katero obleshe 3. ed. ena ſaurashna vojska ǀ letiga obleshe 3. ed. s' vojsko te ſmerti ǀ Ceſar je bil oblegil del. ed. m s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu ǀ Ferdinandus Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil del. ed. m tu meſtu Coimbrio ǀ aKu ſaurashniki bodo ta hrib oblegli del. mn. m nikar li eden ne bo mogal vbeyshat ǀ Veliku tellet je mene obſulu, debeli voli ſo mene oblegli del. mn. m ǀ bodo tvoj ſaurashniki tebe, inu tvoje otroke ſtabo red oblegli del. mn. m, inu resvalili ǀ te ſmertne bolezhine bodo ſerze oblegle del. mn. ž
Svetokriški
pobit -a prid. pobit, ubit: reſniza je bandishana, ſramoshlivoſt je pobita im. ed. ž, vera je bolna ǀ vojska je bila pobyta im. ed. ž ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie, ter ſe je bal de bi nebili pobiti im. mn. m ǀ vekshi tal teh sholnerjou bó pobitih rod. mn. ǀ duaiſſeti taushent ludy je bilu ſa tiga volo pobitih rod. mn., inu mertvih oſtalu
Svetokriški
potres -a m potres: de bi ta nagli, inu strashni potreſs im. ed. imel semlo stresti ǀ de si lih potres im. ed. pride okuli nepade ǀ Kadar ſe enimu ſaina od potreſſa rod. ed. ǀ sid ſam od sebe ſe podere, de ſi lih nei potreſa rod. ed. ǀ Sapovej enkrat potreſsu' daj. ed. ǀ vidimo, inu shlishimo te velike vojske, Kugo, potreſs tož. ed., inu lakot ǀ bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam or. ed., inu pred vſo neſrezho ǀ vezhkrat naſs ſtrashi s'potreſsam or. ed., s'garmeniam ǀ s'potreſsom or. ed., Kateri naſs ſtrashi ǀ eno deshelo s'vojsko, to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo or. ed., to drugo s'lakoto gajshla ǀ Kar vojska nekonzha, ty ſilini potreſsi im. mn. paK hozheio Konzhati ǀ potreſſi im. mn. vashe hishe podereio ǀ tozha, lokota, vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy im. mn. so glaſs Boshy ǀ shuga s'Kuſi vojshe nashih ſauraſhnikou, s'Kusi Kugo, laKoto, inu potreſse tož. mn. ǀ inu pozhutil te strashne potreſſe tož. mn.
Svetokriški
razmetati -mečem dov. 1. podreti, porušiti: Kar vojska nekonzha, ty ſilini potreſsi paK hozheio Konzhati, inu resmetati nedol. ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam konzha tempel te dushe, inu resmezhe 3. ed. syd tiga teleſſa ǀ je bil poterl, inu resmetal del. ed. m na ner mozhneshi turne, inu mejſta 2. razmetati, zmetati: Antiochus Epifanes, kateri s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou, inu perlnou, ter en dan je bil na ſreid Rimskiga plaza vſe mei folk resmetal del. ed. m
Svetokriški
silen -lna prid. silen, močan: greh je en silni im. ed. m dol. vehar ǀ obeden drugi te nej poterl Kakor ta ſilni im. ed. m dol. potreſs ǀ Se je na naglu en ſhum, Sturil od Neba, kakor eniga prideozhiga ſilniga rod. ed. m Duhà ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu daj. ed. m ogniu ǀ Kar vojska nekonzha, ty ſilini im. mn. m potreſsi paK hozheio Konzhati ǀ premaga te velike skushnave tiga hudizha, inu te ſilne tož. mn. ž shelje tiga Meſsa
Svetokriški
sovražen -žna prid. sovražen: en ſaurashni im. ed. m dol. zhlovek pak je njega nezhiſtiga, inu bolniga ſluril ǀ ta ſaurashna im. ed. ž vojska ſe vſhe perblishuie ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt ta saurashna im. ed. ž vojsKa tèrpi ǀ Judith, katera vſe ſvoje uppajne je v' G. Boga poſtavila, inu ſvoje meſtu od ſaurashniga rod. ed. m mezha tiga Holofernuſa reshila ǀ hozhe skuſi ta ſaurashni tož. ed. m dol. mezh konzhati ǀ sapovej obejſit tiga ſaurashniga tož. ed. m ži. Amana ǀ s' kakorshno visho je on premagal ſvoje Saurashnu tož. ed. s ſerze ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno or. ed. ž vojsko teh Samurizou ǀ Ah ſaurashni im. mn. m hudizhy ǀ Ieſt imam tovarshtu, ali drugiga ne, ampak te ſaurashne tož. mn. m, neuſmilene hudizhe ǀ de bi nyh ſaurashna tož. mn. s ſerza ohladili
Svetokriški
trpeti -im nedov. 1. trpeti: jest morem veliku lakote terpeti nedol. ǀ to bogo dusho pustimo terpèti nedol. lakoto, inu ſheio ǀ sa njegovo volo je hotel terpeiti nedol., inu umreiti ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti nedol., de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti namen., inu Chrishan biti ǀ v'pakli gorim takushno martro terpim 1. ed. ǀ s' te iskre bosh sposnal kakorshno martro terpin 1. ed. ǀ tulikajn ſa leto sgubleno ouzhizo terpish 2. ed. ǀ kulikain terpi 3. ed. kadar orje, ſeje, inu shajnie ǀ Bug ſe veſſelj, kadar zhlovek volnu terpj 3. ed. ǀ ſrezhna dusha katera na semli rada sa Boshjo volo lakoto, jnu shejo terpei 3. ed. ǀ veliku dobriga ſturj, inu polek nezh neterpj +3. ed. ǀ velikukrat terpimo 1. mn. de tardimu Kaminu bi ſe imeli ſmilit ǀ Vy pak terpite 2. mn. po ſili, sa poſvètni dobizhik ǀ de bi imel pridigvat od martre, katero terpe 3. mn. v' taiſtim ogniu ǀ de ſi lih veliku terpè 3. mn. vener frishni, inu veſseli ostaneio ǀ na gaugah bom en fertelz terpel del. ed. m martro ǀ kulikain ſi terpèl del. ed. m sa paku ǀ to vezhno lakoto bo na vnem ſvejtu terpil del. ed. m ǀ kar je torpel del. ed. m ǀ veliko martro v' porodi je terpela del. ed. ž ǀ kulikain je ona terpèla del. ed. ž, kadar je kose, inu koshlizhe paſsla ǀ tu dobru je veliku terpelu del. ed. s, inu nepoterpeshliu ratalu ǀ kulikain ſo terpeli del. mn. m ty S. S. Puszhauniki ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna nuza terpèli del. mn. m ǀ taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli del. mn. m, ſe nej ſo ſiſtarali ǀ de bi v' vizah dolgu neterpeli +del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale, ali vſai mainshi martro terpele del. mn. ž 2. prenašati: ty hudobni nemorio terpeti raven ſebe te pravizhne ǀ nemorem terpeti nedol., di bi my dva ſaurashnika bila ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti nedol. ǀ nesamoresh ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti nedol. ǀ zhe volnu terpish 2. ed. tvojo boleſan ǀ sakaj jo tedaj pod ſvojo ſtreho terpish 2. ed. ǀ zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish +2. ed. de bi eden ti sturil ǀ faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti, inu ne terpi 3. ed. ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite +2. mn. ǀ jo neiſo v' ſoſeski terpeli del. mn. m 3. trajati: sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi 3. ed. ijshzhete ǀ en kratik zhaſs terpj 3. ed. ǀ vſhe tulikain leiſt ta saurashna vojsKa tèrpi 3. ed. ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy, inu lushte, katere taku malu zhaſſa terpe 3. mn. ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel del. ed. m ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla, ter deſſet lejt je terpela del. ed. ž ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti, katera ſedem lejt je terpèla del. ed. ž ǀ bogaſtvu nebo dalei terpelu del. ed. s, kakor ena roshiza ǀ ſa Nebeſſa, katere bodo do vekoma terpele del. mn. ž/s je bulshi shena, kakor mosh biti ǀ vener nebodò ſtu lejt terpèle del. mn. ž
Svetokriški
vojska -e ž 1. vojska: ta ſaurashna vojska im. ed. ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala ǀ cella voiska im. ed. je bila prebredla ta potok ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske rod. ed. ǀ David ga je bil od voiſke rod. ed. k'ſebi poklizal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski daj. ed. ne perpusti ǀ njegovo vojsko tož. ed. prezej ſo bile pregnale, inu pobile ǀ prezei ſvojo veliko vojſko tož. ed. vkup ſpravi ǀ en General per ſvoj vojski mest. ed. ǀ David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko or. ed. zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko or. ed. zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal ǀ s' ſvojo voisko or. ed. je oblegil enu meſtu ǀ s'veliko vojsho or. ed. pade v'njegovu Ceſarstvu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske im. mn. Alexandra Macedonskiga ǀ Goſpud teh vojsk rod. mn. ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske tož. mn. ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe tož. mn. nashih ſauraſhnikou 2. vojna: Morebiti de tudi v' nebeſſih je billa vojska im. ed., inu boi ǀ je bila velika vojska im. ed. mej Judy, inu mej Ajdy sa volo Vere ǀ de bi od te njemu taku shkodlive, inu nevarne vojske rod. ed. imel nehati ǀ Gospud te vojskè rod. ed., inu maszhuajna ǀ dan te vojſke rod. ed. ſaſtopi minuto nje pozhetuia ǀ En drugi je nagnen k' vojski daj. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski daj. ed. perpraula ǀ kadar dua ſe skregata, ali vojsko tož. ed. vkupaj imajo ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko tož. ed. pojti ǀ v' boiu naſh myr, na vojski mest. ed. naſhe premagajne ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski mest. ed. sgubili ǀ na vojſki mest. ed. konez vſameo ǀ vidimo de sdaj eno deshelo s'vojsko or. ed., to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo, to drugo s'lakoto gajshla ǀ sdaj po celli Europi te ner hujshi vojske im. mn. meſta poderaio ǀ sa volo, velizih vojsk rod. mn. katire je imel ǀ Nepotrebne vojske tož. mn. sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo
Svetokriški
vsakodanji -a prid. vsakdanji, vsakodneven: Maihin madesh vam ſe sdy en vſakadaini im. ed. m greh ǀ kakor ym je potreben ta vſakadjni im. ed. m Kroh ǀ letu moje shiulejne na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna im. ed. ž Vojska ǀ leta vam bo shegen pernesla, kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina im. ed. ž pejſſim ǀ Vprashaio S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga rod. ed. m greha neſturil ǀ Bug pak vam okrati ta vſakadaini tož. ed. m Kruh ǀ Daj nam danas nash vſakadajni tož. ed. m kruh ǀ Bug vam okrati vasho vſakadajno tož. ed. ž potrebo ǀ vam bò poſehmal shegnal vashe nyve, inu venograde, de letu vſakadajne tož. ed. s shiulejne bote imeli ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu tož. ed. s shiulejne ǀ s' tem vſakadajnem or. ed. m kruham bò oskerbel ǀ my imamo ſe varvat nikar li ſamiga naglauniga greha, ampak tudi ſenze tega, kateri ſo ty vſakadaini im. mn. m grehy ǀ lete ſò vashe vſakadajne im. mn. ž litanie ǀ s' maihinih vſakadainih rod. mn. grehou pride v' te ner vekshi, inu nevarnishi ǀ lenoba, ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem daj. mn. greham ǀ trij, ali shterij grehe vſakadajne tož. mn. m povedo ǀ s' golufio enu maihinu mejſta skuſi te vſakadaine tož. mn. m grehe yszhe ǀ s' kusi vashe prevelike vſakadajne tož. mn. ž pregrehe ſte vashe greshnu ſerze okamenili → vsakdanji
Svetokriški
življenje -a s 1. življenje: moje shiulejne im. ed. na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ bosh raitingo dajal od tvojga shiuleina rod. ed. ǀ is njegoviga S. Shiulejna rod. ed. ozhitnu ſe ſposna ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia rod. ed. ǀ h' temu vezhnimu shiuleinu daj. ed. ǀ de bi vſe dushe k' vezhnimu shiulejnu daj. ed. prishle ǀ ta bo njo ohranil k' vezhnimu shivlejnu daj. ed. ǀ imaio tulikain shpishe vshiti kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine tož. ed. ǀ nam je shenkal tu vezhnu shiulejne tož. ed. ǀ kuga pride od ſtrupeniga luffta, katera ſizer da shiulejne tož. ed. timu zhloveku ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie tož. ed. ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne tož. ed. doſesheio ǀ skuſi enu nedolshnu shjulejne tož. ed. ǀ pobulshajte vashe greshnu shivlejne tož. ed. ǀ po tem reunem shiuleini mest. ed. tiga ſveita ǀ aku v' vashim greshnim shivleini mest. ed. bote do taiſte ſadne ure oſtali ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem shiulejnam or. ed. ǀ Ti ſtari pohujshaio te mlade, Duhouni te deshelske, ozheti, inu matere ſvoje otroke shnyh greshnem shiuleinam or. ed. 2. prehrana, živež: ludje ſo hoteli zagat, videozh de tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina rod. ed. perdelat ǀ dreveſſa ſo polna shlahtniga ſadu, inu semla polna shiulejna rod. ed. ǀ ena loterska shena je bila k'njemu pershla, ter ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu daj. ed., de bi ſe od greha sdarshala ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine tož. ed. perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem oskerbil ǀ jeſt bom tebi dal shiuleine tož. ed., guant, inu lon ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu shiulejne tož. ed. ǀ sa tiga volo G. Bug tulikajn krat nam okrati tu vſakadajne shivlejne tož. ed. ǀ deshelsko, inu Duhovno gospodo s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam or. ed. oskerby → živenje
Število zadetkov: 16
Dostopnost