Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
delováti -újem nedov. (á ȗ)
1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile
// prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno
2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji
3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje / telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala
// navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije / varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile
    delujóč -a -e:
    še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven
SSKJ²
demóničen -čna -o prid. (ọ́)
demonski: demoničen človek / demoničen smehljaj; demoničen značaj / demonični čar; nanj je imel demoničen vpliv; demonična in nepremagljiva moč; sam.: nekaj demoničnega je bilo v njej
SSKJ²
demónski in démonski -a -o prid. (ọ̑; ẹ̑) nav. ekspr.
1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled
2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te žene / temno, skoraj demonsko vzdušje; sam.: v teh ljudeh je nekaj demonskega
SSKJ²
dirékten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje brez prestopanja; do Ljubljane imate direktno zvezo / direkten radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; direktna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev
// ki ničesar ne prikriva, jasen: fant se izmika direktnemu odgovoru; postaviti direktno vprašanje / direktna pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori; odkrita pesniška izpoved
● pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna
♦ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; astron. direktno gibanje gibanje nebesnih teles od zahoda proti vzhodu; biol. direktni prednik; direktna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; jezikosl. direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; premi govor; direktni objekt predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. direktna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; pravn. direktni davek davek od dohodkov in premoženja; direktna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; strojn. črpalka na direktni pogon; šport. direktni udarec udarec pri boksu s sprožitvijo roke naravnost naprej
    diréktno 
    prislov od direkten: direktno izraziti svoje mnenje; blago jim pošiljajo direktno iz tovarne
    // pog., ekspr. poudarja trditev: ob tem dogodku je direktno podivjal
    ♦     jezikosl. direktno prehodni glagol glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku
SSKJ²
dognáti -žênem dov., doženíte (á é)
1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: premišljeval je, a dognati ni mogel ničesar; poskušal je dognati kaj stvarnega; dognati resnico; zdravnik je dognal vnetje; hotel bi dognati, če dogovor še drži; dognal je, da mora nalogo opraviti čim prej; brez težave je dognal, kaj pomeni njeno vedenje; dognati s poskusi
♦ pravn. dognati istovetnost osebe; dognati krivdo
2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: prevajalec je prevod res dognal / misli ni mogel vselej do kraja dognati; nekatere pesmi je dognal do take popolnosti, da so neprevedljive
3. star. narediti, izvesti kaj do konca: delo je srečno dognal; dognati kupčijo, pravdo
● star. rad bi umrl, dognal sem prišel sem do konca življenja; star. dognala je svoje življenje umrla je
4. star. skleniti, dogovoriti se: starši so dognali, naj se fant in dekle vzameta
    dognán -a -o:
    Prešernov vpliv na druge pesnike je dognan; to je že dognana resnica; ta novela je najbolj dognana; pravda je dognana; stvar še ni dognana; oblikovno in vsebinsko dognan prevod; film je po izrazu dognan
    ●     opazil sem, da so čevlji že močno dognani ponošeni, obrabljeni; ljudje so bili od dolge poti dognani do konca zelo utrujeni, izčrpani
SSKJ²
dolénjščina -e ž (ẹ́)
dolenjsko narečje: govori v dolenjščini; vpliv dolenjščine na knjižni jezik
SSKJ²
dražljáj -a m (ȃ)
vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma: živci prenašajo, prevajajo, sprejemajo dražljaje; reagirati na dražljaje; biti občutljiv za dražljaje; notranji, zunanji dražljaj; zaznavanje dražljajev / čutni, slušni, svetlobni dražljaj; fizični, mehanski dražljaji / erotični dražljaj
SSKJ²
dvorjánstvo -a s (ȃ)
1. dvorjani: dvorjanstvo je imelo na vladarja velik vpliv
2. miselnost, lastnosti dvorjanov: svojega dvorjanstva ni mogel skriti
SSKJ²
elemènt -ênta m (ȅ é)
1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element
// sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja
// s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti
2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se elementi nečesa novega
3. faktor1, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti
4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi
5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa / sledni element anorganski element, ki se v organizmu pojavlja v zelo majhni količini, je pa za življenjske procese nujno potreben
6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi
● pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen
♦ bot. florni element rastline, značilne za določeno območje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj
SSKJ²
eliminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti: eliminirati razdiralni vpliv; iz učnih programov so eliminirali nepotrebno učno snov; eliminirati medsebojna nasprotja / revolucija je eliminirala profesionalne generale iz političnega življenja
♦ mat. eliminirati neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; izločiti, odpraviti neznanko
SSKJ²
eminénca -e ž (ẹ̑)
1. s svojilnim zaimkom naslov za kardinala: njegova eminenca kardinal / kot nagovor vaša eminenca / obisk pri eminenci kardinalu
2. knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan človek: velja za drugo eminenco nemške literature
3. ekspr., v zvezi siva eminenca kdor ima na določenem področju velik ugled, vpliv, ob tem pa navadno prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem: dolgoletna eminenca; veljati za sivo eminenco / delovati kot siva eminenca
SSKJ²
empirízem -zma m (ī)
1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja: v njegovih prvih delih je še čutiti vpliv empirizma
2. metoda, ki se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: stati na stališču empirizma; politika, ki temelji na empirizmu
SSKJ²
encímski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na encim: encimski vpliv; encimsko delovanje / encimska kemija
SSKJ²
ênosméren -rna -o prid. (ē-ẹ́ ē-ẹ̄)
nanašajoč se na eno smer:
a) enosmerna rast vej / promet je enosmeren; enosmerna cesta cesta, po kateri poteka promet samo v eni smeri / enosmerna vozovnica
b) enosmeren vpliv; enosmerno proučevanje problema enostransko / značaj glavnega junaka je enosmeren je razvit samo v eni smeri
♦ elektr. enosmerni generator stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; enosmerni motor motor na enosmerni tok; enosmerni tok tok, ki ima stalno isto smer; enosmerna napetost napetost, ki ima stalno isto smer
    ênosmérno prisl.:
    promet poteka enosmerno
SSKJ²
estáblišment -a m (ȃ)
publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi: establišment je v krizi; upirati se establišmentu
// navadno s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč in vpliv v kaki organizaciji, na kakem področju: finančni, politični, univerzitetni establišment
SSKJ²
fanariótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na fanariote: fanariotski vpliv / fanariotska duhovščina
SSKJ²
fárovž -a m (á)
pog. župnišče: zraven cerkve stoji farovž; postaviti farovž; iti v farovž / v vasi ima farovž velik vpliv duhovniki, duhovščina
● ekspr. začel je hoditi okoli farovža začel se je družiti z duhovščino
SSKJ²
fatálen -lna -o prid., fatálnejši (ȃ)
ki ima neugoden, negativen vpliv na razvoj dogodkov; usoden1, poguben: fatalna pomota; to ima lahko fatalne posledice; fatalno dejstvo / fatalne ideje / ekspr. fatalna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega
♦ med. fatalen potek bolezni
// neizbežen, neogiben: trdijo, da je vojna fatalna
SSKJ²
fatálka -e ž (ȃ) ekspr.
1. ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega: v nobenem filmu še ni igrala lepotic ali klasičnih fatalk; zapeljiva fatalka
2. ženska, ki ima zaradi svoje lepote, ženskosti, uspešne kariere in karizme močen širši, medijski vpliv: v medijih se pojavlja že trideset let, pa ji še nihče ni rekel, da je fatalka
SSKJ²
fizionomíja -e ž (ȋ)
fiziognomija: niti dva človeka si po fizionomiji nista enaka / kakšna bo fizionomija nove literarne revije / vpliv na fizionomijo trga
Število zadetkov: 216