á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
- 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
- 2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
- 3. manj formalno opica
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
ahm; tudi ahem medmet
- 1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege
- 2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
- 3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
- 4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
Pleteršnik
àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! (iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.-C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče-Levst. (Rok.).
Jezikovna
Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?
Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"
Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."
Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."
Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.
Jezikovna
Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?
Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.
- Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.
Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?
Jezikovna
Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?
Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.
- Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.
Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?
Jezikovna
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?
Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Pleteršnik
àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín, obrít na balín, obríti kóga na balín, ostríči kóga na balín, ostrížen na balín
bríti se na balín, obrít na balín, obríti kóga na balín, ostríči kóga na balín, ostrížen na balín
Celotno geslo
Frazemi
Pleteršnik
bogínja, 1) die Göttin; on je boginjo vprašal in ne vprašal Gospoda, Dalm.; bọ̑ginja, Preš.; — 2) die Wahrsagerin, Mik.; — 3) neka gosenica, Ravn.-Cig.; (prim. bohinja, neka gosenica zelena z rožičem, Kr.-Valj. [Rad]).
Celotno geslo
eSSKJ
Jezikovna
Citatna imena skandinavskih ulic
Kako v besedilu ravnamo z imeni ulic, npr. iz skandinavskih jezikov (Vendevägen, Myrerskogveien ...) spol in sklonljivost v slovenščini?
Celotno geslo
eSSKJ
copátek copátka samostalnik moškega spola [copátək]
- 1. navadno v množini, navadno ekspresivno copat, zlasti otroški; SINONIMI: navadno ekspresivno copatka
- 2. navadno v množini, navadno ekspresivno obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, čevelj, navadno ekspresivno copatka
- 3. ekspresivno pnevmatika vozila, zlasti avtomobila; SINONIMI: ekspresivno obutev, ekspresivno obuvalo
Celotno geslo
eSSKJ
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
- 1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
- 2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
SSKJ²
če vez.
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka
a) s povednim naklonom: nič se ti ne bo zgodilo, če boš pameten; če si lačen, ti dam kruha; če je hotel živeti, je moral delati
b) s pogojnim naklonom: če bi to korenino presekali, bi se drevo posušilo; če bi globoko kopali, bi prišli do vode / če bi ne imela gub, bi bila videti mlada; nikoli se ne bi bila omožila, če bi ji bili starši branili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje
c) skromnega mnenja, vljudnega pridržka: zakaj tako, če smem vprašati; zmotil sem se, če naj bom odkrit; plačam, če ni drugače / užaljen je, če se ne motim; če kaj vem, bo kmalu svatba
č) ugibanja, domneve: le kje je nož? Če ni v kuhinji? lepe jagode, če le niso predrage? / v litru če je bilo četrt vina, več ne; komaj če sta spregovorila deset besed
d) želje ali omiljenega ukaza: oh, če bi nam že dali mir! oče so rekli, če bi rajši prišli jutri / kaj, če bi malo stopili v hišo
e) stopnjevanja z dodatno trditvijo: stvar je nepotrebna, če ni celo nevarna; to vsoto lahko podvoji, če ne celo potroji / elipt.: če kje, pri njem se dobi; kdo, če ne on? čemu mi bodo smučke, če ne, da se bom smučal; prekliči, če ne ... / v vzkliku: če bi vi vedeli! pa če ti rečem, da ga ni doma! če ti nisi prismojen! prav gotovo si
● ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; pog., ekspr. če si ti (kakšen) gospodar, sem jaz papež! sploh nisi gospodar
2. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: jezna sem, če kdo joka; dobro mu je delo, če ga je kdo hvalil
3. nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: če se na glavo postaviš, ti ne dam; če je še tako pameten, vsega ne zna; če bi tudi hotel, ne sme; ne grem, pa če me na kolenih prosite / njegove misli, če so še tako dobre, odklanjajo
// navadno z nikalnico za izvzemanje: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; jabolko je vsaj lepo, če že ni okusno
4. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: moral sem priti, če sem obljubil; kako bi me slišal, če pa dremlješ / ekspr.: čisto tako je bilo, če že hočete vedeti; pij, če ti rečem!
5. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: s tem ga bolj žališ, kot če bi ga udaril; če je bolj jezen, bolj pije; prej če začnemo, prej bo opravljeno
6. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: sramota je, če jo pretepa; nimam rad, če se prepiraš; učitelj ni kriv, če otrok nič ne zna / ekspr. gotovo se vrne, še bog če bo smel
7. v odvisnih vprašalnih stavkih za uvajanje vprašanja: vprašal sem ga, če je res
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, če ga poznaš; vseeno mi je, če ostane ali odide; sam.: ob vseh čejih zadeva že meji na nesmisel; nehaj že s svojim večnim če!
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka
a) s povednim naklonom: nič se ti ne bo zgodilo, če boš pameten; če si lačen, ti dam kruha; če je hotel živeti, je moral delati
b) s pogojnim naklonom: če bi to korenino presekali, bi se drevo posušilo; če bi globoko kopali, bi prišli do vode / če bi ne imela gub, bi bila videti mlada; nikoli se ne bi bila omožila, če bi ji bili starši branili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje
c) skromnega mnenja, vljudnega pridržka: zakaj tako, če smem vprašati; zmotil sem se, če naj bom odkrit; plačam, če ni drugače / užaljen je, če se ne motim; če kaj vem, bo kmalu svatba
č) ugibanja, domneve: le kje je nož? Če ni v kuhinji? lepe jagode, če le niso predrage? / v litru če je bilo četrt vina, več ne; komaj če sta spregovorila deset besed
d) želje ali omiljenega ukaza: oh, če bi nam že dali mir! oče so rekli, če bi rajši prišli jutri / kaj, če bi malo stopili v hišo
e) stopnjevanja z dodatno trditvijo: stvar je nepotrebna, če ni celo nevarna; to vsoto lahko podvoji, če ne celo potroji / elipt.: če kje, pri njem se dobi; kdo, če ne on? čemu mi bodo smučke, če ne, da se bom smučal; prekliči, če ne ... / v vzkliku: če bi vi vedeli! pa če ti rečem, da ga ni doma! če ti nisi prismojen! prav gotovo si
● ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; pog., ekspr. če si ti (kakšen) gospodar, sem jaz papež! sploh nisi gospodar
2. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: jezna sem, če kdo joka; dobro mu je delo, če ga je kdo hvalil
3. nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: če se na glavo postaviš, ti ne dam; če je še tako pameten, vsega ne zna; če bi tudi hotel, ne sme; ne grem, pa če me na kolenih prosite / njegove misli, če so še tako dobre, odklanjajo
// navadno z nikalnico za izvzemanje: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; jabolko je vsaj lepo, če že ni okusno
4. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: moral sem priti, če sem obljubil; kako bi me slišal, če pa dremlješ / ekspr.: čisto tako je bilo, če že hočete vedeti; pij, če ti rečem!
5. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: s tem ga bolj žališ, kot če bi ga udaril; če je bolj jezen, bolj pije; prej če začnemo, prej bo opravljeno
6. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: sramota je, če jo pretepa; nimam rad, če se prepiraš; učitelj ni kriv, če otrok nič ne zna / ekspr. gotovo se vrne, še bog če bo smel
7. v odvisnih vprašalnih stavkih za uvajanje vprašanja: vprašal sem ga, če je res
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, če ga poznaš; vseeno mi je, če ostane ali odide; sam.: ob vseh čejih zadeva že meji na nesmisel; nehaj že s svojim večnim če!
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən]
ETIMOLOGIJA: ↑čudo
- 1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
- 2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje
- 2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
- 3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
- 4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
ETIMOLOGIJA: ↑čudo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 198
Dostopnost