- 1. jur. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza: nastanek obligacije
// knjiž., redko obveznost, dolžnost: ni prišel, ker ima druge obligacije - 2. fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila; obveznica: izdati obligacije; naložiti denar v obligacije / državne obligacije
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. kar se komu vrne: dobiti, prejeti vračilo / vračilo za škodo povračilo; vdanost jim je bila vračilo za pomoč
- 2. glagolnik od vračati ali vrniti: vračilo posojila; rok vračila / kot opozorilo prosimo za čimprejšnje vračilo prosimo, vrnite čimprej
// zavlačevati z vračilom rokopisa z vrnitvijo; zastar. vračilo stroškov povrnitev