jáhati Frazemi s sestavino jáhati:
vrág [naj] jáše kóga
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Prekmurski
jálnost -i ž krivičnost, zlobnost: Blásen je, steroga jálnoſzt jeſzte odpücsena SM 1747, 95; Vſzakovacska jálnoſzt je vnyegovom ſzrczi KŠ 1754, 55; z-szrczá cslovecsega zhájajo .. jálnoſzt KM 1783, 53; nego jálnoſzti zlo delo SM 1747, 67; Operi me zmoje jálnoſzti KŠ 1754, 232; vu kom jálnoſzti nega KŠ 1771, 267; Vari náſz Od toga ſzvêta jálnoſzti BRM 1823, 2; Vcsi nász zavr'zti Kak mre'ze jálnoſzti KAJ 1848, 5; kai vſzoi vraiſoi jálnoſzti proti ſztánoti morete SM 1747, 26; teda odpuſztis ti jálnoſzt moih grehov SM 1747, 95; Grejsniczke .. Steri jálnoſzt ti, oh Goszpoud! Odpiſztis KŠ 1754, 254; známo jálnoſzt oni, ki ſzo KŠ 1771, A2b; To ſzvêta jálnoſzt zavr'zi BRM 1823, 3; Vidimo eti vraj'so jálnoſzt KM 1796, 7; Ovo jaſz ſzem vu jálnoſzti popriel SM 1747, 7; Toga hitro Vrág na hüdo Po jálnoſzti zapela KŠ 1754, 252; kakda bi ga vu jálnoſzti zgrabili KŠ 1771, 146; hi'ze bli'znyega ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo KŠ 1754, 59; Ali ni ovi ſzvojim jálnoſztjom ſzo nej mogli skouditi KŠ 1771, A3a; Vö je pouzvao Abela z-jálnoſztyom na polé KM 1796, 9; Napunyeni, puni z jálnoſztyov KŠ 1771, 449; Vüszta nyegova szo puna z preklésztvom, z jálnosztjov TA 1848, 8; poklácſi naſſe jálnoſzti KŠ 1754, 134; Goſzpoud, ti odpüſcsas grehe, i jálnoſzti onim SM 1747, 58
Prekmurski
jàs tudi jès méne os. zaim. jaz: vorjem kaiſzem jaſz veliki greisnik TF 1715, 37; Ino csi glih bi jasz hodil po temnih douli ABC 1725, A8b; Vu vſzákom vreimeni jaſz vu moiem ſitki SM 1747, 83; Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio KŠ 1754, 52; Jaſz iſztina krſztsávam váſz vu vodi KŠ 1771, 10; Moj Jezus, jaſz te ſzkrijem BKM 1789, 20; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; prouti tomi ne sztánem ni jaſz, ni Mati SIZ 1807, 4; Hválim jaſz tebé BRM 1823, 7; jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Kabi bio jasz brezi tébe KAJ 1848, 3; Jasz pa po vno'zinoszti dobrôte tvoje sao bodem TA 1848, 5; Jasz 'ze i z-téntov znam piszati KAJ 1870, 7; tô jasz dobro znam AI 1875, kaz. br. 7; Jaz szam cslovek AIN 1876, 15; zamüditi se jas bojim jáko BJ 1886, 6; on bode kazal od méne SM 1747, 15; mocsnejſi je od méne KŠ 1771, 10; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; drugih od méne jaksih Zemlákov KOJ 1833, III; kak dugo sze scsés z méne vszegavêcs szpozábiti TA 1848, 10; I csi de kre méne moj Bog KAJ 1870, 5; miloſcha nyegova kmeni TF 1715, 41; vſterom ſzeje meni vola ſzpunila TF 1715, 38; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; meni ſze je potrejbno od tébe krſztiti KŠ 1771, 10; i ti kmeni prihájas KŠ 1771, 10; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab2; Oh da bi’ 'ze kmeni sztoupo BKM 1789, 14; Té 'sitek je Kriſztus meni Ino vſzejm lidém ſzpravo SŠ 1796, 4; Hodi k-meni z-miloſztjov BRM 1823, 9; Vido szam loczné prouti meni natégnyene KOJ 1833, V; stero szi meni zapovedao TA 1848, 6; kak hüdô je je meni KAJ 1870; Oblübi meni, Jo'zef, ka ne bodes vecs kradno AI 1875, kaz. br. 7; Poveimi na konecz konczi, koterie haſzen etoga katechiſmuſſa TF 1715, 48; ino moi pehár mi pun natácses ABC 1725, A8b; ino mi da blaſenſztvo SM 1747, 78; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35; vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Szpravoſzi mi nebéſza BKM 1789, 403; Drejmle ſze mi KM 1790, 8; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi SŠ 1796, 3; edno malo dopuscsejnya mi engedüje SIZ 1807, 3; Vermo mi v-ednom Bôgi BRM 1823, 4; med sterimi szo sze mi te edne KOJ 1833, IIII; Prepadno mi je obráz moj TA 1848, 5; ka szi mi dön’k vcsino KAJ 1870, 8; ár sze me kucsa podérala AIP 1876, br. 3, 7; On mené paszé vu ednom zelénom travniki ABC 1725, A8b; nejmaj drügi Bogouv pouleg méne KŠ 1754, 8; naſzledüj mené KŠ 1771, 26; ka ſzi mené eto noucs obarvao KM 1783, 1; Düsna vejſzt mene tou'zi BKM 1789, 14; Da bi mené zapelao BRM 1823, 5; Szprevájaj mené KAJ 1848, 4; To mené, Jo'zef, jáko 'zaloszti AI 1875, kaz. br. 7; jas povem vučiteli, ka si mené šálo BJ 1886, 5; kakoje pravicſno za mé na kris dáno TF 1715, 40; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Ne vtergne me precz od nyega SM 1747, 78; Zrok, ſteri me je na piſzanye podigno KŠ 1754, 3a; naſzledüjta me KŠ 1771, 12; za grejsnika me vadlüjem, ka ſzam KMK 1780, 79; moj Boug! pomozi me BKM 1789, 273; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vcsini me nevolnoga BRM 1823, 7; obátrivalo me je vüpanye KOJ 1833, V; posztavi me vu csészt TA 1848, 6; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; Ar szi ti primeni ABC 1725, A8b; kiſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83; ár ſzte vi od pocsétka pri meni bili SM 1747, 15; te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; ka ne vörjejo vmeni KŠ 1771, 441; Vüpaj ſze vmeni cslovek grejsni BKM 1789, 67; Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Bojdi vumni, Jaſz vu tebi BKM 1789, 234; za vſza Tvoja zmenom dobra vcſinenyá TF 1715, 46; nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Ti naprávlas pred menom eden ſztol ABC 1725, A8b; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; da vrág pekléni nikakſe moucſi nad menom ne vzeme SM 1747, 47; neſztanoma hodi pred menov KŠ 1754, 14; ki pa za menom pride KŠ 1771, 10; Vszi szo pred menom grejsni BKM 1789, 14; kak scsés vcsini zmenom SŠ 1796, 3; Ne placste vecs nad menom SŠ 1796, 5; szem z hüdim plácsao tomi zlo'znomi z menom TA 1848, 6; Preszvêti nad menom, Ocsa, tvoje lice KAJ 1870, 5; ti zmenom bojdi BJ 1886, 7; Muva szva mladénca AIN 1876, 15; Muvi delave AIN 1876, 18; ſzmiluj ſze nad nama ſzin Dávidov KŠ 1771, 30; Vnogo vrejmena ſzam Hudou potroso jeſz BKM 1789, 386; toliko szam jesz tebi vrêdna AI 1875, kaz. br. 7
SSKJ²
jemáti jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é)
1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala obleko, z drugo pa dajala listke / jemati kri z brizgalko; jemati vzorce kamnin / jemati zrnje v dlani prijemati, zajemati; jemati otroka v naročje, pribor v roke / jemati denar na posodo; jemati zemljo v zakup
// delati, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: na pot jemlje le najnujnejše; otrok ne smete jemati v gostilno / na potovanja jemlje s seboj tudi družino / ne jemlji dežnika, saj bo sonce
// prevzemati, dvigati: kupci so jemali blago pri posebnem okencu; med njegovo odsotnostjo je jemala plačo zanj / dopust navadno jemlje za mesec avgust
2. delati, da prehaja kaj k osebku navadno v posest
a) kar se mu da, ponudi: dajati je bolje kot jemati; jemati darila, podkupnino; nerad je jemal podporo od staršev
b) kar je na razpolago: jemal je le dobro blago; za tako nalogo je jemal le najpogumnejše / pog. spet jemljejo borovnice odkupujejo / turisti jemljejo najraje sobe ob morju najemajo; jemati na vlaku drugi razred
c) kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah jemal dragocenosti; mlinarji so jemali preveliko merico; če jim niso dajali, so jemali s silo; jemati si vedno več pravic, svobode / kot grožnja otrokom poredne otroke jemljejo cigani / jemati davke, obresti zahtevati / evfem. še kot otrok se je naučil jemati krasti / star. jemali so trdnjavo za trdnjavo zavzemali, osvajali
č) zaradi pravil igre: pri kartanju je zmeraj jemal / jemati s kraljico kmete izločati jih iz igre
3. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: pred poukom je jemala otrokom igrače, da bi pazili; s silo so jim jemali orožje iz rok / jemati staršem otroke / jemali so jim čine, naslove, pravice / jemati ljudem delo, zaslužek
// povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: jemali so bogatim in dajali revnim; kri so mu jemali, ne pa dajali / družabno življenje jim jemlje dosti časa; jemati komu pogum, ugled, voljo / sosednja hiša nam jemlje svetlobo; plevel jemlje zemlji hranilne snovi / ekspr. povodnji so jim jemale pridelke
4. povzročati, delati, da je česa manj ali ni več: jemati od celote; jemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna / na enem koncu vrta je prst jemal in jo nosil na drugega; pomladansko sonce jemlje sneg tali; na tem bregu voda material jemlje odnaša / ekspr. pomladi in jeseni so jemale bolne ljudi spomladi in jeseni so navadno umirali
// ekspr. delati, povzročati, da kdo postaja bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vidno jemala; brezoseb. nisem mu mogel pomagati, čeprav sem videl, kako ga jemlje
5. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejemati:
a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju spet jemljejo nove delavce; na tej šoli bodo jemali le odlične učence / takih fantov ne jemljejo v svojo družbo / jemati abonente na hrano in stanovanje; jemati absolvente v službo
b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: po prvem bodo spet jemali v čiščenje; jemati čevlje v popravilo / jemati kaj v obravnavo, pretres obravnavati kaj; jemati okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi
// delati, da pride kdo z osebkom v kak odnos: pogostoma so jo jemali za botro; bajtarske sinove so takrat jemali za hlapce / knjiž. jemati koga v zakon poročati se s kom; jemali so jih za žene se poročali z njimi
6. s prislovnim določilom delati, da pride kaj z določenega mesta: jemati z loparjem kruh iz peči; jemati opeko s strehe, verižico z vratu / spomladi jemljejo repo iz jame
// delati, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: zaradi revščine so morali jemati otroke iz šol / jemati obleko iz čiščenja, prtljago iz garderobe / jemati denar iz obtoka; zaradi poostrene cenzure so začeli jemati s programa najboljša dela
7. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: denar za plače so jemali iz dotacij; jemati izraze iz živega govora; rastlina jemlje hranilne snovi iz zemlje črpa, dobiva; ekspr. le kje bo jemal, da bo vse vrnil; od kod jemlje dobro voljo, da se zmeraj smeje / celo leto je jemal zelenjavo pri nas, pa je še ni plačal; pog.: knjige jemlje v knjižnici si izposoja; kavo jemlje zmeraj v isti trgovini kupuje, nabavlja
8. pog., z oslabljenim pomenom delati kaj za predmet dela: pri čiščenju je jemala preveč tal, da bi delo temeljito opravila; kosci so jemali vsakič po četrt travnika / tekla je po stopnicah in jemala po dve hkrati preskakovala
// v zvezi z za uporabljati, imeti: za osnovo jemlje grob material; za svoje slike jemlje vedno le motive iz narave
// predelovati (pri pouku), obravnavati: pri zgodovini jemljejo preseljevanje narodov; tega še niso jemali / šol. žarg. jemati naprej obravnavati novo snov
9. s prislovnim določilom načina imeti določen odnos do česa: tega opozorila ne smete jemati za šalo; ekspr. njegove besede jemljejo za čisto resnico; jemati kaj resno, tragično; jemati njegovo odločitev kot nespremenljivo dejstvo / jemati pravo kot skupek predpisov / jemati koga za zgled
10. delati, da pride kaj v telo: jemlje tablete proti glavobolu; zdravilo jemljite v predpisani količini; jemati kapljice uživati jih / jemati kapljice za oči kapati si jih v oči
11. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: jemati mero za zavese; star. jemati slovo (od koga, česa) poslavljati se
● pog., ekspr. vse jemlje hudič, vrag vse propada; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; pog., ekspr. stroji so jemali konec na dežju se kvarili, uničevali; pog., ekspr. čisto sam konec jemlje umira; pog. avtobus jemlje potnike na vseh postajah se ustavlja, da potniki vstopijo; to drevo jemlje preveč prostora zavzema; pog. jemal je ure iz angleščine zasebno se je je učil; pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; besede mi je jemal z jezika, iz ust govoril je prav to, kar sem hotel govoriti jaz; ekspr. njenega imena ne smeš jemati na jezik omenjati, izgovarjati; ekspr. jemati koga na muho, na piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. jemati krivdo, odgovornost nase biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; ekspr. jemljem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; star. delal se je, kakor da ga ne jemlje v mar se ne meni zanj; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; to knjigo je večkrat jemal v roke jo prebiral, bral; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; jemati koga v varstvo, zaščito (pred kom, čim) braniti ga, varovati ga; ekspr. jemlje resnico v zakup misli, da jo samo on pozna; jemati rezultate ankete s pridržkom ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; nižje pog. jaz bom pel naprej, ti boš pa jemal čez z višjim glasom spremljal melodijo; pog. jemati (zanke) dol snemati; pog. jemati besedo nazaj preklicevati obljubo, sklep, izjavo; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; pog. previsoko jemlješ poješ, igraš previsoke tone; zastar. sod je jemal dobrih petdeset litrov meril, držal; knjiž. jemati si ženske imeti z njimi spolne odnose; pog. to si preveč jemlje k srcu zaradi tega se preveč žalosti, vznemirja
1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala obleko, z drugo pa dajala listke / jemati kri z brizgalko; jemati vzorce kamnin / jemati zrnje v dlani prijemati, zajemati; jemati otroka v naročje, pribor v roke / jemati denar na posodo; jemati zemljo v zakup
// delati, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: na pot jemlje le najnujnejše; otrok ne smete jemati v gostilno / na potovanja jemlje s seboj tudi družino / ne jemlji dežnika, saj bo sonce
// prevzemati, dvigati: kupci so jemali blago pri posebnem okencu; med njegovo odsotnostjo je jemala plačo zanj / dopust navadno jemlje za mesec avgust
2. delati, da prehaja kaj k osebku navadno v posest
a) kar se mu da, ponudi: dajati je bolje kot jemati; jemati darila, podkupnino; nerad je jemal podporo od staršev
b) kar je na razpolago: jemal je le dobro blago; za tako nalogo je jemal le najpogumnejše / pog. spet jemljejo borovnice odkupujejo / turisti jemljejo najraje sobe ob morju najemajo; jemati na vlaku drugi razred
c) kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah jemal dragocenosti; mlinarji so jemali preveliko merico; če jim niso dajali, so jemali s silo; jemati si vedno več pravic, svobode / kot grožnja otrokom poredne otroke jemljejo cigani / jemati davke, obresti zahtevati / evfem. še kot otrok se je naučil jemati krasti / star. jemali so trdnjavo za trdnjavo zavzemali, osvajali
č) zaradi pravil igre: pri kartanju je zmeraj jemal / jemati s kraljico kmete izločati jih iz igre
3. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: pred poukom je jemala otrokom igrače, da bi pazili; s silo so jim jemali orožje iz rok / jemati staršem otroke / jemali so jim čine, naslove, pravice / jemati ljudem delo, zaslužek
// povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: jemali so bogatim in dajali revnim; kri so mu jemali, ne pa dajali / družabno življenje jim jemlje dosti časa; jemati komu pogum, ugled, voljo / sosednja hiša nam jemlje svetlobo; plevel jemlje zemlji hranilne snovi / ekspr. povodnji so jim jemale pridelke
4. povzročati, delati, da je česa manj ali ni več: jemati od celote; jemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna / na enem koncu vrta je prst jemal in jo nosil na drugega; pomladansko sonce jemlje sneg tali; na tem bregu voda material jemlje odnaša / ekspr. pomladi in jeseni so jemale bolne ljudi spomladi in jeseni so navadno umirali
// ekspr. delati, povzročati, da kdo postaja bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vidno jemala; brezoseb. nisem mu mogel pomagati, čeprav sem videl, kako ga jemlje
5. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejemati:
a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju spet jemljejo nove delavce; na tej šoli bodo jemali le odlične učence / takih fantov ne jemljejo v svojo družbo / jemati abonente na hrano in stanovanje; jemati absolvente v službo
b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: po prvem bodo spet jemali v čiščenje; jemati čevlje v popravilo / jemati kaj v obravnavo, pretres obravnavati kaj; jemati okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi
// delati, da pride kdo z osebkom v kak odnos: pogostoma so jo jemali za botro; bajtarske sinove so takrat jemali za hlapce / knjiž. jemati koga v zakon poročati se s kom; jemali so jih za žene se poročali z njimi
6. s prislovnim določilom delati, da pride kaj z določenega mesta: jemati z loparjem kruh iz peči; jemati opeko s strehe, verižico z vratu / spomladi jemljejo repo iz jame
// delati, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: zaradi revščine so morali jemati otroke iz šol / jemati obleko iz čiščenja, prtljago iz garderobe / jemati denar iz obtoka; zaradi poostrene cenzure so začeli jemati s programa najboljša dela
7. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: denar za plače so jemali iz dotacij; jemati izraze iz živega govora; rastlina jemlje hranilne snovi iz zemlje črpa, dobiva; ekspr. le kje bo jemal, da bo vse vrnil; od kod jemlje dobro voljo, da se zmeraj smeje / celo leto je jemal zelenjavo pri nas, pa je še ni plačal; pog.: knjige jemlje v knjižnici si izposoja; kavo jemlje zmeraj v isti trgovini kupuje, nabavlja
8. pog., z oslabljenim pomenom delati kaj za predmet dela: pri čiščenju je jemala preveč tal, da bi delo temeljito opravila; kosci so jemali vsakič po četrt travnika / tekla je po stopnicah in jemala po dve hkrati preskakovala
// v zvezi z za uporabljati, imeti: za osnovo jemlje grob material; za svoje slike jemlje vedno le motive iz narave
// predelovati (pri pouku), obravnavati: pri zgodovini jemljejo preseljevanje narodov; tega še niso jemali / šol. žarg. jemati naprej obravnavati novo snov
9. s prislovnim določilom načina imeti določen odnos do česa: tega opozorila ne smete jemati za šalo; ekspr. njegove besede jemljejo za čisto resnico; jemati kaj resno, tragično; jemati njegovo odločitev kot nespremenljivo dejstvo / jemati pravo kot skupek predpisov / jemati koga za zgled
10. delati, da pride kaj v telo: jemlje tablete proti glavobolu; zdravilo jemljite v predpisani količini; jemati kapljice uživati jih / jemati kapljice za oči kapati si jih v oči
11. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: jemati mero za zavese; star. jemati slovo (od koga, česa) poslavljati se
● pog., ekspr. vse jemlje hudič, vrag vse propada; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; pog., ekspr. stroji so jemali konec na dežju se kvarili, uničevali; pog., ekspr. čisto sam konec jemlje umira; pog. avtobus jemlje potnike na vseh postajah se ustavlja, da potniki vstopijo; to drevo jemlje preveč prostora zavzema; pog. jemal je ure iz angleščine zasebno se je je učil; pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; besede mi je jemal z jezika, iz ust govoril je prav to, kar sem hotel govoriti jaz; ekspr. njenega imena ne smeš jemati na jezik omenjati, izgovarjati; ekspr. jemati koga na muho, na piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. jemati krivdo, odgovornost nase biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; ekspr. jemljem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; star. delal se je, kakor da ga ne jemlje v mar se ne meni zanj; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; to knjigo je večkrat jemal v roke jo prebiral, bral; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; jemati koga v varstvo, zaščito (pred kom, čim) braniti ga, varovati ga; ekspr. jemlje resnico v zakup misli, da jo samo on pozna; jemati rezultate ankete s pridržkom ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; nižje pog. jaz bom pel naprej, ti boš pa jemal čez z višjim glasom spremljal melodijo; pog. jemati (zanke) dol snemati; pog. jemati besedo nazaj preklicevati obljubo, sklep, izjavo; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; pog. previsoko jemlješ poješ, igraš previsoke tone; zastar. sod je jemal dobrih petdeset litrov meril, držal; knjiž. jemati si ženske imeti z njimi spolne odnose; pog. to si preveč jemlje k srcu zaradi tega se preveč žalosti, vznemirja
- jemáti se ekspr., s prislovnim določilom
pojavljati se, prihajati: le od kod se jemlje toliko ljudi; knjiž. beli oblaki so se jemali izza gora
- jemáje :
opekla se je, jemaje kruh iz peči
- jemljóč -a -e knjiž.:
gledal ga je skrivaj, jemljoč denar iz žepa; pamet jemljoča novica
Celotno geslo
Frazemi
jemáti Frazemi s sestavino jemáti:
jémati kàj izpod pázduhe, jemáti kàj z lévo rôko, jemáti kóga/kàj pod drobnoglèd, jemáti kóga/kàj pod lúpo, jemáti kóga na múho, vrág jémlje kóga/kàj
jémati kàj izpod pázduhe, jemáti kàj z lévo rôko, jemáti kóga/kàj pod drobnoglèd, jemáti kóga/kàj pod lúpo, jemáti kóga na múho, vrág jémlje kóga/kàj
Celotno geslo
Frazemi
Prekmurski
kàča -e ž kača: Teda je erkla kacſa kſeni SM 1747, 5; vgriznega katsa KŠ 1754, 62; I kacsa csalarneiſa bila SM 1747, 5; Kacsa Ejvo KŠ 1754, 55; Zvodé kača nas zavárala AI 1878, 3; je nazvejscseno med 'zené i kacsé ſzemenom protivniſztvo KŠ 1771, 441; I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; z-kacse gucsécsi vrág KM 1796, 6; Teda je erkla ſena katſi SM 1747, 5; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; Poteri kacſi glávo BKM 1789, 8; jeli nyemi za ribo kacso dá KŠ 1754, 154; jeli nyemi za ribo kacso dá KŠ 1771, 22; Bojdite záto ſzpametni, liki kacse KŠ 1771, 32; i od kács ſzo pogübleni KŠ 1771, 509; nyihovi répove ſzo ſzpodobni kkacsam KŠ 1771, 783; Kacse bodogori gyemáli KŠ 1771, 156; dám vám obláſzt hoditi po kacsaj KŠ 1771, 203; Hráni se [jež] i ešče s kačami AI 1878, 10
Prekmurski
SSKJ²
kdó kóga zaim., kómu, kóga, kóm, kóm (ọ̄)
1. izraža vprašanje po neznani osebi: kdo je to napisal? koga si srečal? s kom se pogovarjaš? / kdo od vas ga pozna? / kot klic pri dražbi kdo da več? kot poziv straže kdo tam? / ekspr.: pa delal, kdo bo; takrat je stopil v razred – kdo? Sam nadzornik; pog. vtem ko se pogovarjamo o sosedu, koga ti ne prinese vrag? Ravno njega / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ali veš, kdo sem; zdaj vidiš, s kom imaš opravka; elipt. bomo videli, kdo bo koga
2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža nasprotno trditev: kdo bi si bil kaj takega mislil? kdo neki jo je nagovarjal k poroki? Nihče; le kdo ti bo pomagal? / kdo bi ne bil vesel takega sina?
3. izraža nedoločeno, poljubno osebo: naj stopi kdo po zdravnika; dati komu kaj; o tem se moram s kom pogovoriti / naj ga zamenja kdo drug / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; gorje, če bi te kdo slišal; če kdo, on to zna
4. nar. vzhodno kdor: kdo jé pri naši mizi, bo tudi delal
● dela ima kot le kdo zelo veliko; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, rada jo pa le ima poudarja trditev; pog. bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje; pog., ekspr. za koga me pa imaš kakšne lastnosti mi pripisuješ; s kom me zamenjuješ; pog. denar dobiva od ne vem koga od neznane osebe; ekspr. kdo vse je že bil tam zelo veliko jih je bilo; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba; prim. kdove
1. izraža vprašanje po neznani osebi: kdo je to napisal? koga si srečal? s kom se pogovarjaš? / kdo od vas ga pozna? / kot klic pri dražbi kdo da več? kot poziv straže kdo tam? / ekspr.: pa delal, kdo bo; takrat je stopil v razred – kdo? Sam nadzornik; pog. vtem ko se pogovarjamo o sosedu, koga ti ne prinese vrag? Ravno njega / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ali veš, kdo sem; zdaj vidiš, s kom imaš opravka; elipt. bomo videli, kdo bo koga
2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža nasprotno trditev: kdo bi si bil kaj takega mislil? kdo neki jo je nagovarjal k poroki? Nihče; le kdo ti bo pomagal? / kdo bi ne bil vesel takega sina?
3. izraža nedoločeno, poljubno osebo: naj stopi kdo po zdravnika; dati komu kaj; o tem se moram s kom pogovoriti / naj ga zamenja kdo drug / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; gorje, če bi te kdo slišal; če kdo, on to zna
4. nar. vzhodno kdor: kdo jé pri naši mizi, bo tudi delal
● dela ima kot le kdo zelo veliko; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, rada jo pa le ima poudarja trditev; pog. bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje; pog., ekspr. za koga me pa imaš kakšne lastnosti mi pripisuješ; s kom me zamenjuješ; pog. denar dobiva od ne vem koga od neznane osebe; ekspr. kdo vse je že bil tam zelo veliko jih je bilo; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba; prim. kdove
Pleteršnik
kí, ka, ko, pron. = kateri, Krelj, na vzhodu; ki vrag! wer Teufel! Mur.; ki vrabec je to prel! Vrt.; ki ti je vran! jvzhŠt.; v ko selo prišla, na to kolo prela, Ist.-Jan. (Slovn.); s kem — s tem, je — desto, Mik. — prim. stsl. kyj.
Prekmurski
SSKJ²
Pleteršnik
klèk 2., kléka, m. v kletvicah (kakor: šent, vrag itd.): menda ne bo gozdarja več klek prinesel, bil je že klek, lejte kleka! i. dr., Jurč.; ti klek babji! BlKr.
Celotno geslo
Frazemi
klicáti Frazemi s sestavino klicáti:
Jánez žé klíče, klicáti kóga pod oróžje, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, klicáti úrha (Úrha) [na pomoč], klicáti vrága
Jánez žé klíče, klicáti kóga pod oróžje, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, klicáti úrha (Úrha) [na pomoč], klicáti vrága
SSKJ²
končáj -a m (ȃ)
1. jezikosl. končni del besede ne glede na njen morfemski sestav: končaji in končnice
2. glasb. znak za konec skladbe ali dela skladbe:
● star. da bi te končaj da bi te šment, da bi te vrag
1. jezikosl. končni del besede ne glede na njen morfemski sestav: končaji in končnice
2. glasb. znak za konec skladbe ali dela skladbe:
● star. da bi te končaj da bi te šment, da bi te vrag
Celotno geslo
Frazemi
kosmàt Frazemi s sestavino kosmàt:
iméti kosmáta ušésa, iméti kosmáto vést, kosmàt kàkor mêdved, kosmáta láž, trísto [kosmátih] medvédov, trísto [kosmátih] vrágov
iméti kosmáta ušésa, iméti kosmáto vést, kosmàt kàkor mêdved, kosmáta láž, trísto [kosmátih] medvédov, trísto [kosmátih] vrágov
Celotno geslo
Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
Celotno geslo
Frazemi
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví, bíti módre krví, do krví, do zádnje káplje krví, hládna krí, hlepéti po kŕvi [kóga], húda krí, iméti kàj v kŕvi, iméti módro krí, iz mesá in krví, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, krí in mesó, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je izgínila kómu z líc, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà v glávo kómu, krí je têkla v potókih, krí je udárila kómu v glávo, krí je zalíla kómu obràz, krí je zastála kómu v žílah, krí je zledenéla kómu v žílah, krí ledení kómu v žílah, krí ni vôda, krí têče kjé, krí vrè kómu [v žílah], krí za krí, krí zavrè kómu [v žílah], mesó in krí, mírna krí, mírno krí, módra krí, ne umazáti si rôk s krvjó, ohraníti hládno krí, ohraníti mírno krí, píti krí kómu, plačáti kàj s krvjó, plemeníta krí, postati mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, prelíti krí kóga, prelíti krí [za kóga/kàj], prelívati krí [za kóga/kàj], príti kómu v mesó in krí, púščati kómu krí, rdèč kot krí, scáti krí, tičáti v kŕvi kómu kàj, umazáti si rôke s krvjó, v kŕvi je kómu kàj, vróča krí, vróča krí se je ohladíla
bíti iz mesá in krví, bíti módre krví, do krví, do zádnje káplje krví, hládna krí, hlepéti po kŕvi [kóga], húda krí, iméti kàj v kŕvi, iméti módro krí, iz mesá in krví, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, krí in mesó, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je izgínila kómu z líc, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà v glávo kómu, krí je têkla v potókih, krí je udárila kómu v glávo, krí je zalíla kómu obràz, krí je zastála kómu v žílah, krí je zledenéla kómu v žílah, krí ledení kómu v žílah, krí ni vôda, krí têče kjé, krí vrè kómu [v žílah], krí za krí, krí zavrè kómu [v žílah], mesó in krí, mírna krí, mírno krí, módra krí, ne umazáti si rôk s krvjó, ohraníti hládno krí, ohraníti mírno krí, píti krí kómu, plačáti kàj s krvjó, plemeníta krí, postati mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, prelíti krí kóga, prelíti krí [za kóga/kàj], prelívati krí [za kóga/kàj], príti kómu v mesó in krí, púščati kómu krí, rdèč kot krí, scáti krí, tičáti v kŕvi kómu kàj, umazáti si rôke s krvjó, v kŕvi je kómu kàj, vróča krí, vróča krí se je ohladíla
Prekmurski
krív -a -o prid.
1. kriv, zakrivljen, neraven: Görbe; krivi -a -o KOJ 1833, 157; Kriva naj bo rávna BKM 1789, 13; Vcsini rávno ka je krivo BKM 1789, 118; Krivo ſze naj zravna BRM 1823, 6; i naj bodo ta kriva na ravniczo KŠ 1771, 173
2. ki povzroča kaj slabega: kriv bode tejla i krvi Goſzpodnove KŠ 1754, 208
3. ki ni v skladu z dejstvi: Eſzi ſzliſi kríva vága KŠ 1754, 50; naj krivo vcsenyé i nepobo'zni 'zitek odvrácsajo KŠ 1754, 217; Ár zſzrczá zhájajo krivo ſzvedouſztvo KŠ 1771, 51; Krivo vcsenyé tiraj od náſz SŠ 1796, 3; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; Kakda bli'znyega vkrive la'zi zmejsamo KŠ 1754, 54; Ne gúcsi krivoga ſzvedocsánſztva prouti tvojemi bli'snyemi KM 1790, 110; Krivoga zmislênya nevervanye BRM 1823, VII; krive priſzege zdr'závanyem KŠ 1754, 18; vari ſze od tvoje laſztivne krive miſzli KŠ 1771, 444; iſzkali ſzo krivo ſzvedouſztvo prouti Jezuſi KŠ 1771, 91; ſzvoje vu krivom vadlüvanyi i vöri potrdjávanye KŠ 1754, 196; kai ſzmo pregreiſſili zkrivim priſzéganyem SM 1747, 54; dvakrat pregrisih, 1. ſzkrivim priſzéganyem KŠ 1754, 18; kakda ſze krſztsánſzki návuk ſzkrivim vcsenyom oſzkrúni KŠ 1771, 716; Csi ali ga pa ſzkrivimi ricsmi vkanimo KŠ 1754, 55
4. ki je v nasprotju s priznanim, pravilnim: Jálen cslovik, krivi mou'z z jálnimi vuſztami hodi KŠ 1754, 55; Sztánejo krivi Kriſztusje i krivi Proroczke KŠ 1754, 12a; nego i krivi Apoſtolje ſzo ſze pobüdili KŠ 1771, 434; Varte ſze pa od krivi prorokouv KŠ 1771, 22; ſzo rávno tak csinili krivim prorokom ocseve nyihovi KŠ 1771, 184; Molitev za Czérkev prôti krivim vucsitelom TA 1848, 4; I poſztavili ſzo krive ſzvedoke govorécse KŠ 1771, 358; Vrág .. po krivi vucsiteli KŠ 1754, 164
krívi -a -o sam. krivi: je argumentum, gde opomina proti tim krivim KŠ 1771, 757; Csi kaj krivoga, ali negvusnoga prepovidávamo KŠ 1754, 56
1. kriv, zakrivljen, neraven: Görbe; krivi -a -o KOJ 1833, 157; Kriva naj bo rávna BKM 1789, 13; Vcsini rávno ka je krivo BKM 1789, 118; Krivo ſze naj zravna BRM 1823, 6; i naj bodo ta kriva na ravniczo KŠ 1771, 173
2. ki povzroča kaj slabega: kriv bode tejla i krvi Goſzpodnove KŠ 1754, 208
3. ki ni v skladu z dejstvi: Eſzi ſzliſi kríva vága KŠ 1754, 50; naj krivo vcsenyé i nepobo'zni 'zitek odvrácsajo KŠ 1754, 217; Ár zſzrczá zhájajo krivo ſzvedouſztvo KŠ 1771, 51; Krivo vcsenyé tiraj od náſz SŠ 1796, 3; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; Kakda bli'znyega vkrive la'zi zmejsamo KŠ 1754, 54; Ne gúcsi krivoga ſzvedocsánſztva prouti tvojemi bli'snyemi KM 1790, 110; Krivoga zmislênya nevervanye BRM 1823, VII; krive priſzege zdr'závanyem KŠ 1754, 18; vari ſze od tvoje laſztivne krive miſzli KŠ 1771, 444; iſzkali ſzo krivo ſzvedouſztvo prouti Jezuſi KŠ 1771, 91; ſzvoje vu krivom vadlüvanyi i vöri potrdjávanye KŠ 1754, 196; kai ſzmo pregreiſſili zkrivim priſzéganyem SM 1747, 54; dvakrat pregrisih, 1. ſzkrivim priſzéganyem KŠ 1754, 18; kakda ſze krſztsánſzki návuk ſzkrivim vcsenyom oſzkrúni KŠ 1771, 716; Csi ali ga pa ſzkrivimi ricsmi vkanimo KŠ 1754, 55
4. ki je v nasprotju s priznanim, pravilnim: Jálen cslovik, krivi mou'z z jálnimi vuſztami hodi KŠ 1754, 55; Sztánejo krivi Kriſztusje i krivi Proroczke KŠ 1754, 12a; nego i krivi Apoſtolje ſzo ſze pobüdili KŠ 1771, 434; Varte ſze pa od krivi prorokouv KŠ 1771, 22; ſzo rávno tak csinili krivim prorokom ocseve nyihovi KŠ 1771, 184; Molitev za Czérkev prôti krivim vucsitelom TA 1848, 4; I poſztavili ſzo krive ſzvedoke govorécse KŠ 1771, 358; Vrág .. po krivi vucsiteli KŠ 1754, 164
krívi -a -o sam. krivi: je argumentum, gde opomina proti tim krivim KŠ 1771, 757; Csi kaj krivoga, ali negvusnoga prepovidávamo KŠ 1754, 56
Celotno geslo
Frazemi
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 14
- Naslednja »
Število zadetkov: 267
Dostopnost