Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo NESSJ
breza2
Celotno geslo Sinonimni
drévje -a s
več dreves, drevesa kot celotapojmovnik
Celotno geslo NESSJ
flum2
Celotno geslo Sinonimni
grmôvje -a s
več grmov kot celotapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. grmje
Celotno geslo NESSJ
ibovina
SSKJ²
izmezgáti -ám dov. (á ȃ)
nar. štajersko olupiti, omajiti: izmezgati vrbovo šibo
SSKJ²
líčje -a s (ȋ)
1. bot. del lubja, sestavljen iz mrtvih celic: vlakna ličja; zajedavci v ličju
2. ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati z ličjem; palmovo ličje; košarica iz ličja; plašč iz lipovega ličja / vrbovo ličje / ličje konoplje, lanu vlakna, vlakenca
3. nar. ličkanje: z ličjem napolnjena blazina
Pravopis
líčje -a s, snov. (ȋ) vrbovo ~; pokr. ličkanje
Celotno geslo Etimološki
māčica -e ž
Celotno geslo Kostelski
mačica ► ˈmačėca -e ž
Pleteršnik
omẹ́zniti, -mẹ̑znem, vb. pf. abstreifen: vrbovo skorjo o., kožo si o., C.; blato s črevljev o., vzhŠt.-C.; korenje o., = blato ali prst s korenja z roko odpraviti, Zora; — o. se, sich streifen, vzhŠt.-C.; tudi: ausgleiten, vzhŠt.-C.
Celotno geslo eSSKJ
oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]
    1. iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline
Pravopis
prótje -a s, skup. (ọ́) vrbovo ~; snov. košara iz ~a
Celotno geslo Frazemi
róg Frazemi s sestavino róg:
kazáti róge [kómu], nasadíti kómu róge, natákniti kómu róge, pognáti kóga v kózji róg, pokazáti róge [kómu], róg sv. Petra, správiti kóga v kózji róg, temà kot v rógu, temnó kot v rógu, ugánjati kóga v kózji róg, ugnáti kóga v kózji róg, v èn róg tróbiti [s kóm], v èn róg túliti, v ísti róg tróbiti [s kóm], zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zvít kot kózji róg
Pleteršnik
šibína, f. die Gerte, die Ruthe, Cig.; lazil je po gozdu iskat drobnih šibin (za butare na cvetno nedeljo), LjZv.; krivil bi te kakor vrbovo šibino, Jurč.
Celotno geslo Sinonimni
šíbje -a s
več šib, šibe kot celotapojmovnik
SINONIMI:
Pravopis
šíbovje -a tudi šibôvje -a s, skup. (í; ȏ) vrbovo ~
SSKJ²
uvíjati -am nedov. (í)
1. z vitjem delati uporabno za ovijanje, vezanje: uvijati vrbovo šibo; z vsako roko uvijati v drugo smer
2. z vrtenjem spravljati v kaj: uvijati žarnico; uvijati vijake v les / uvijati papir v pisalni stroj
3. zavijati, zvijati navznoter: te živalice plavajo tako, da hitro uvijajo rep; lasje so se ji začeli uvijati
// z vitjem spravljati v kaj: uvijati pisano nit v prejo
4. knjiž. kriviti, upogibati: veter uvija drevesa; uvijati palico; uvijati se sem in tja / hrbet se uvija ob naslonjalu
● knjiž. vsakega uvija, kakor hoče si ga podreja; knjiž. uvijati se pred kom izgovarjati se, izmikati se
SSKJ²
víti1 víjem nedov. (í)
1. delovati s silo na kaj prožnega, podolgovatega na dveh koncih in v nasprotni smeri krožno okrog vzdolžne osi: viti mokro brisačo; viti srobot, vrbovo šibo / viti pramen prediva sukati / viti prejo presti / od zadrege je vila prste
2. zvijati: viti papir / začel si je viti cigareto; viti piščal iz muževnega lubja / sedi pri peči in vije štrene; viti vrv v osmico / viti nit na tulec navijati
// dajati, polagati okrog česa; ovijati: viti vence okrog stebrov; viti si šal okrog glave
3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: veter vije veje, vrhove dreves / ptič vije glavo / ženske so vile roke in jokale / vili so ga krči; božjast ga je vila imel je božjastni napad / brezoseb., ekspr. vilo ga je od smeha zvijal, pripogibal se je
// kriviti: viti palice za obroče / ekspr. revmatizem mu vije prste
4. knjiž. plesti, spletati: dekleta vijejo vence / lastovke vijejo gnezda
5. ekspr. povzročati bolečine, težave: bolezen ga je hudo vila; protin ga vije / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu ga vije
// povzročati težave pri opravljanju, premagovanju česa: delo ga vije; služba ga je prve dni hudo vila
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jeza, strah ga vije; skrbi ga vijejo
6. ekspr. močno pihati: burja vije čez skale; brezoseb. vihar ni ponehal, še huje je vilo
7. nar. dolenjsko hiteti s čim: vil je z zidanjem / viti z delom pozno v noč
● star. sušec zmeraj vije, če ne z glavo, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme; nar. »Ne jutri, še danes je zdravnik potreben,« je deseti brat vil svojo (I. Zorec) vztrajal pri svojem mnenju; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili
♦ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah
    víti se 
    1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi; zvijati se: črv se vije na soncu; telo se vije od bolečine; viti se od smeha; viti se pri plesu, pod udarci
    // tako premikajoč telo lesti, iti: po prekopani zemlji se vijejo deževniki; po poti se vije gad
    2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri
    a) premikati se: sprevod se vije od cerkve do trga; kolona se vije po cesti / kólo se že vije že plešejo
    b) razprostirati se: cesta, potok se vije po dolini; za vasjo se vije železnica; steza se vije navzgor / izpod klobuka se vijejo kodri; trta se vije po zidu / s stolpa se vije zastava plapolaje visi
    // ekspr. širiti se, prihajati: iz kuhinje se vije prijeten vonj
    3. premikati se v kaki smeri, krožeč okrog namišljene osi: dim se vije iz pipe; sokol se vije kvišku
    // potekati v kaki smeri okrog namišljene osi: stopnice se polžasto vijejo navzgor / srobot se vije okrog vej / okrog glave se ji vijejo debele kite
    4. biti v stanju, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deska se vije; platnice se vijejo
    // biti v stanju, ko se krivi okrog namišljene osi: koruzni listi se vijejo od suše / lasje se vijejo kodrajo
    vijóč -a -e:
    navzgor vijoča se pot; iz predora v predor vijoča se železnica
    vít -a -o:
    vita vrv; močno vita preja
SSKJ²
vŕbica -e ž (ŕ)
nav. ekspr. manjšalnica od vrba: mlada vrbica ob vodi / privezati drevesce h kolu z vrbico vrbovo šibico
Število zadetkov: 32