Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
V statističnem poročilu prikazujem povprečne vrednosti dimenzij kakovosti. Kako naj jih zapišem – z veliko ali malo začetnico?
Npr.: Dimenzije otipljivost, zanesljivost in odzivnost so predavatelji ocenili odlično, nekoliko slabše pa dimenzijo empatija.
Ali: ... povprečna vrednost dimenzije razvoj izobraževalnih programov je ..., ocena dimenzije informiranje in komuniciranje pa je ...
Na vas se obračam z naslednjim vprašanjem: kako se piše imena zdravil, ko gre aza zaščitena imena farmacevtskih podjetij in ne generična imena zdravil ali snovi?
Primer:
Ciprinol je zaščiteno ime domačega proizavjalca za antibiotik ciprofloksacin, obstajajo pa tudi druge blagovne znamke za isto učinkovino. Se Ciprinol tu piše z malo ali z veliko začetnico?
Zanima me, kako je prav:
Torej, let ali leta?
Kakšna je vsebinska razlika med pridevnikoma pokoren in poslušen? V katerih primerih se kateri uporablja?
Kako se sklanjata turška provinca in mesto Antalya – v Antalyji ali v Antalyi?
Na Koroškem je na dvojezičnem območju več občin s statusom trga in s tržnimi pravicami, v nemščini Marktgemeinde.
V slovenščini na Koroškem uporabljamo tržna občina, vse bolj se uveljavlja tudi pojem trška občina.
Kateri izraz bolj ustreza?
V veliko različnih besedilih sem zasledila uporabo obeh samostalnikov v enake namene - raven oziroma nivo.
RAVEN "Tri ravni zdravstvenega varstva Zdravstvena dejavnost zajema primarno, sekundarno in terciarno raven..." Vir: https://www.gov.si/podrocja/zdravje/organiziranost-zdravstvenega-varstva/
NIVO "Nivo arktičnega ledu bo letošnjega septembra dosegel rekordno nizko raven" (celo oba samostalnika v isti povedi!) Vir: https://www.dnevnik.si/263334
Ko sem še obiskovala Filofaks (haha ;) pred ne-vem-koliko leti), je veljalo, da je "nivo" tujka, slovenski izraz za to pa "raven", in da je treba vse "nivoje" pridno lektorirati v "ravni". Ali je to res? Ali to še velja? Ali je sploh kdaj veljalo? Gre za razliko med zbornim jezikom in drugimi zvrstmi? Ali kaj drugega? Hvala za odgovor.
V Jezikovni svetovalnici sem našla dve obliki pridevnika, izpeljani iz samostalnika poker, in sicer pokrski in pokerski. Iskala sem ju na Franu, a ju nisem našla. Ko sem si ogledala sklanjanje samostalnika poker (rod. pokra in pokerja), mi je postalo jasno, da je upravičena tudi pridevniška dvojnica. Poiskala sem še eno podobno besedo, tj. pufer (rod. pufra in puferja) in spet na Franu nisem našla pridevnika, razen v besedni zvezi púferska kapacitéta vôde. Ko sem si ogledala samostalnik pufer, sem videla, da ga farmacevti sklanjajo le pufer pufra (tako je tudi v korpusu Gigafida 2.0). V korpusu Gigafida 2.0 je mogoče najti obe obliki, pufrski in puferski. Začeli so me zanimati pridevniki, izpeljani iz samostalnikov na -er. Tako sem v korpusu našla tudi take, kot so čartrski, gangstrski, helikoptrski, celo hekrski, na Franu pa opazila, da je rodilnik samostalnika bager tudi bagerja, pridevnik pa poleg do zdaj veljavnega bagrski tudi bagerski. Kako si vse to razlagati?
Zanima me, kako se uporablja vejica pri besedni zvezi ne glede na to (na splošno in konkretno v primerih
in
Primera:
prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče
Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU
Jezikovna svetovalnica je podoben primer s predlogi že obravnavala (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2024/sklon-samostalnika-ob-dvojnem-predlogu) in ugotovila, da se pri daljših skladenjskih enotah tradicionalno pravilo opušča, napake pa se skoraj ne zavedamo. Ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini? Na primer po analogiji z ujemanjem po bližini pridevnikov in glagolov pri samostalniških zvezah, kar je argument iz prispevka Jezikovnega kotička Pravne prakse (Hribar Nataša, Na pijačo pred ali po kosilu?, Pravna praksa, št. 11, 2012, str. 32), ali preprosto zato, ker je to gospodarna in učinkovita rešitev, kadar dosledna izpolnitev skladenjskih vezi tako zaplete stavek, da poslabša njegovo berljivost in jasnost.
Ker sprašujemo za rabo v uradnih dokumentih, kakšna je po vašem mnenju zvrstna in slogovna vrednost take rešitve? Imate morda kakšne napotke za rabo ali nerabo take vezave po bližini?
Pred kratkim smo vam poslali vprašanje, ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini. Naknadno smo se začeli spraševati, ali bi bilo treba pri odločanju o tem ločeno obravnavati naslednje primere:
a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (»Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike.«) b) primere s predložnimi zvezami, ki zahtevajo različne sklone (»pred, med in po vojni«) in c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (»občudoval in bal sem se je«).
Pozdravljeni, že nekaj časa se ukvarjam z usklajevanjem azijskih zemljepisnih imen na slovenski Wikipediji, pred kratkim pa sem naletel na zanimivo težavo in sicer otok "Iwo Jima" (angleški zapis).
Kot opažam gre za eno izmed redkih japonskih zemljepisnih imen, ki se v skoraj nobenih publikacijah ne prečrkuje po Pravopisu 2001 v "Ivo Džima". Sicer najde Gigafida 8 zadetkov, kar pa je v primerjavi z nekaj sto zadetki na "Iwo Jima" pljunek v vodo.
Precej jasno je, da je takšen zapis imena otoka dandanes v slovenščini prevladujoč, na kar so nedvomno vplivali mnogi filmi (recimo Pisma z Iwo Jime). S tem sicer ne bi imel nikakršnega problema, ampak je to preprosto narobe in za slovenske bralce zavajujoče, kajti J mi izgovorimo kot J, angleži pa kot Dž, torej [Ivo Džima] in ne [Ivo Jima].
Zanima me kakšno je vaše strokovno mnenje glede zapisa imena otoka? Naj se ravnavam po Pravopisu ali je "Iwo Jima" že preveč ustaljeno ime in bi njegovo spreminjanje prineslo le do več zmede?
V naprej hvala in lep pozdrav.
Zanima me pravilen številčni zapis za pol evra. Ali to zapišem kot npr. 1,50 EUR ali kot 1,5 EUR? Ali sploh obstajajo kakšna navodila? Če ja, kje?
Dostopnost
Dostopnost