borìti se -ím se nedov. boriti se: Ar teilo ſelei (bori, tereſze) SM 1747, 53; pravdo ſtera ſze bori KŠ 1771, 463; ſze bori BRM 1823, 70; prouti nepriátelom ſze borimo KŠ 1754, 105; ſteri ſze borijo KŠ 1771, 441; da ſze zmenom vrét borte KŠ 1771, 483; sze za domovino borio AIP 1876, br. 1, 5; borili ſzo ſze govorécsi AIP 1771, 414; ti bi ſze ne boro SŠ 1796, 67; pren. proti grehi ſze boriti SM 1747, 53; ſze prot’ grejhom bori BKM 1789, 248
borìvši se -a se -e se ko se je boril: borivſi ſze pouleg moucsi nyegove KŠ 1771, 605
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
diàkonuš -a m dijakon: Diakonuske pa naj bodo KŠ 1771, 638; Diakonuske lejhko krſztsávajo KMK 1780, 59; diakonuſov KŠ 1771, 633; Od Diakonuſſov KM 1796, 121; ſzpüſpekmi i z-Diákonusmi vrét KŠ 1771, 591
Prekmurski
erdéči -a -e prid.
1. rdeč: cſi bodo erdécſi KŠ 1754, 210; je liki krv erdécsi grátao KŠ 1771, 777; erdécsi prpeo AI 1875, kaz. br. 8; Nyé licojna je erdécsa KAJ 1870, 18; kakſté ſzi je ono, bejlo, ali erdécse KŠ 1754, 203; i gvanjt erdécsi ſzo vrgli okouli nyega KŠ 1771, 328; Erjávo-erdéčo dlakasto kožo má AI 1878, 9; odeli ſzo ga zerdécsim plaſcsom KŠ 1771, 94; s plávimi licami i erdéčim nosom AI 1878, 7; zvodouv i zerdécsov vunov vrét KŠ 1771, 686; cſi bodo grejhi vaſi, liki erdécse ſzüknye KŠ 1754, 210; rokavice szo erdécse AIN 1876, 36; po dúgom erdécse ténke lenije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6
2. v zvezi erdeče mourje Rdeče morje: Prejg idejnye erdécsega mourja KŠ 1754, 185; i vu erdécsem mourji KŠ 1771, 361
èrdečejši -a -e bolj rdeč: Vu liczi ſzi erdecsejsi BKM 1789, 426; Vu liczi ſzi erdecsejsi SŠ 1796, 155
1. rdeč: cſi bodo erdécſi KŠ 1754, 210; je liki krv erdécsi grátao KŠ 1771, 777; erdécsi prpeo AI 1875, kaz. br. 8; Nyé licojna je erdécsa KAJ 1870, 18; kakſté ſzi je ono, bejlo, ali erdécse KŠ 1754, 203; i gvanjt erdécsi ſzo vrgli okouli nyega KŠ 1771, 328; Erjávo-erdéčo dlakasto kožo má AI 1878, 9; odeli ſzo ga zerdécsim plaſcsom KŠ 1771, 94; s plávimi licami i erdéčim nosom AI 1878, 7; zvodouv i zerdécsov vunov vrét KŠ 1771, 686; cſi bodo grejhi vaſi, liki erdécse ſzüknye KŠ 1754, 210; rokavice szo erdécse AIN 1876, 36; po dúgom erdécse ténke lenije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6
2. v zvezi erdeče mourje Rdeče morje: Prejg idejnye erdécsega mourja KŠ 1754, 185; i vu erdécsem mourji KŠ 1771, 361
èrdečejši -a -e bolj rdeč: Vu liczi ſzi erdecsejsi BKM 1789, 426; Vu liczi ſzi erdecsejsi SŠ 1796, 155
Prekmurski
gòri rásti ~ rastém nedov. rasti: jaſz pa tak gori raſztém, liki lagoja tráva KM 1790, 60; gda bi ſztrnyom vrét gori raſzlo, zadiſilo je je trnye KŠ 1771, 19; pren. reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite, dabi po nyem gori ráſzli SM 1747, 24
Prekmurski
gòri zdìgnoti ~ -em dov.
1. dvigniti, premakniti z nižjega položaja na višjega: gori zdigne roké KŠ 1771, 261; Gori ga zdigni 'znyim vrét KŠ 1754, 52; gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105; i notri idoucsi gori zdigne roké KŠ 1771, 261; pren. Goſzpodne ktebi gori zdignem Düsso moio SM 1747, 92; Da opádnyene gori zdignes BKM 1789, 348; ár szi me gori zdigno TA 1848, 82; Té ricsi ſzvéti Paveo gori je zdigno SŠ 1796, 15
2. zvišati: dácso gorizdignoti AI 1875, kaz. br. 2
3. pogledati kvišku: Zdigni gori ocsi SŠ 1796, 149; Zdigni gori okouli tvoje ocsi i glédaj KŠ 1771, 814; Jezus je pa gori zdigno ocsi KŠ 1771, 305; Ocsi jaſz moje zdigno ſzem gori BKM 1789, 159
4. upreti se: ki je gori zdigno petou ſzvojo prouti meni KŠ 1771, 311; je gori zdigno petô proti meni TA 1848, 34
gòri zdìgnoti se ~ -em se vstati: Zdigniſze gori, vöruſztui SM 1747, 81; Deca gor se zdignejo BJ 1886, 4
gòri zdìgnovši ~ -a ~ -e dvigajoč: naj mou'zje molio gori zdignovſi csiſzte roké KŠ 1754, 149; naj mou'zje molio gori zdignovſi csiſzte roké KŠ 1771, 636
gòri zdìgnjeni ~ -a ~ -o dvignjen, povzdignjen: Gori zdignyenimi rokámi KŠ 1754, 148
1. dvigniti, premakniti z nižjega položaja na višjega: gori zdigne roké KŠ 1771, 261; Gori ga zdigni 'znyim vrét KŠ 1754, 52; gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105; i notri idoucsi gori zdigne roké KŠ 1771, 261; pren. Goſzpodne ktebi gori zdignem Düsso moio SM 1747, 92; Da opádnyene gori zdignes BKM 1789, 348; ár szi me gori zdigno TA 1848, 82; Té ricsi ſzvéti Paveo gori je zdigno SŠ 1796, 15
2. zvišati: dácso gorizdignoti AI 1875, kaz. br. 2
3. pogledati kvišku: Zdigni gori ocsi SŠ 1796, 149; Zdigni gori okouli tvoje ocsi i glédaj KŠ 1771, 814; Jezus je pa gori zdigno ocsi KŠ 1771, 305; Ocsi jaſz moje zdigno ſzem gori BKM 1789, 159
4. upreti se: ki je gori zdigno petou ſzvojo prouti meni KŠ 1771, 311; je gori zdigno petô proti meni TA 1848, 34
gòri zdìgnoti se ~ -em se vstati: Zdigniſze gori, vöruſztui SM 1747, 81; Deca gor se zdignejo BJ 1886, 4
gòri zdìgnovši ~ -a ~ -e dvigajoč: naj mou'zje molio gori zdignovſi csiſzte roké KŠ 1754, 149; naj mou'zje molio gori zdignovſi csiſzte roké KŠ 1771, 636
gòri zdìgnjeni ~ -a ~ -o dvignjen, povzdignjen: Gori zdignyenimi rokámi KŠ 1754, 148
Prekmurski
gratǜvati -ǘjem nedov.
1. postajati: bradou, ſtera je z vlaſzmi vrét zácsala ſzejra gratüvati, je meo KŠ 1771, 432; vékse zburkanye gratüje KŠ 1771, 94
2. nastajati: gda vecsér gratüje KŠ 1771, 53
gratǜvavši -a -e ko je postajal: Vu vſzákoj moucsi mocsnejſi gratüvavſi pouleg zmo'znoſzti dike nyegove KŠ 1771, 604
1. postajati: bradou, ſtera je z vlaſzmi vrét zácsala ſzejra gratüvati, je meo KŠ 1771, 432; vékse zburkanye gratüje KŠ 1771, 94
2. nastajati: gda vecsér gratüje KŠ 1771, 53
gratǜvavši -a -e ko je postajal: Vu vſzákoj moucsi mocsnejſi gratüvavſi pouleg zmo'znoſzti dike nyegove KŠ 1771, 604
Prekmurski
hìžop -a m ožepek: napunivſi ſpongio zjeſziom i okouli hi'zoupa jo zaſzükavſi KŠ 1771, 330; Poskroupi me Boug zhisopom KŠ 1754, 254; zvoudouv i zerdécsov vunov vrét i zhiſopom KŠ 1771, 686; Poskroupi me Goszpodne z-hi'sopom KM 1783, 174
Prekmurski
Ívan -a m Janez, Ivan: Jaſz Ivan ſzpadnoſzem pred nogé nyegove KŠ 1754, 150; ka právi Sz. Ivan na 20. táli KŠ 1754, 194; Ár nyemi je Ivan pravo KŠ 1771, 47; Evangélium Ivana KŠ 1754, 3; ki je vzéo glavou Ivana vtemniczi KŠ 1771, 47; dájo ſtámpati i ſz. Ivana Oznanoſztyom vrét v Tibingi KŠ 1771, A6b; Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47; ka ſzem Jánosa Ivana zváo KŠ 1771, 5
Prekmurski
kaštìga -e ž kazen: Kaſtiga na nyem lesi SM 1747, 12; Nalo'zi ſze kaſtiga BKM 1789, 9; kastiga ti hüdi TA 1848, 3; ga neſche Boug brezi kaſtige niháti TF 1715, 13; csini pa kaſtige vrejdna dela KŠ 1771, 214; Ako ſzte vi brezi kastige SM 1747, 29; i od grejha kaſtige KMK 1780, 12; je zadoſzta vcsino grejha kaſtigi KŠ 1754, 115; kaſtigo zaſlüſimo TF 1715, 29; kteri kastigo bodo terpeli SM 1747, 15; zaſzlüſo ſztraſno kastigo SM 1747, 38; kikoli ſzo kákso kaſtigo meli KŠ 1771, 109; zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; ſzkastigov vréd ſzpoznamo KŠ 1754, 76; nyim pod ſzmrtnov kaſtigov naj ſze niſcse ne podſztoupi skouditi KM 1790, 90; ako na nyé glih ſzmertne odpadnejo kastige SM 1747, 87; odpüszti nám vsze dugé grejhov, i kaſtig KM 1783, 21; On je za náſz vſze kaſtige pretrpo KŠ 1754, 116; Ka naj ne ſzpádnemo vu kaſtige SŠ 1796, 37; ſze nám vſzi ſzkaſtigami vrét odpiſztijo KŠ 1754, 199
Prekmurski
kaštìgati -am nedov. kaznovati: kakobi nyé ſztov skoulſzkov ſibov kaſtigati dáli TF 1715; Hocse Bogh, vſze nyé kastigati SM 1747, 80; hocses Nevörne pa kaſtigati BKM 1789, 2; se proti postávi tistim, ki jo šče kaštigati AI 1878, 9; Jaſzem ſteri kaſtigam greihe ocsév TF 1715, 17; steri kastigam SM 1747, 46; ſteri kaſtigam Otſino nepravicsnoſzt KŠ 1754, 67; za moji grejhov volo kaſtigas KŠ 1754, 240; náſz na nas haſzek kastiga SM 1747, 30; Stere tak kaſtiga Boug KŠ 1754, 75; od tebe ſze kastigamo SM 1747, 85; za volo hüdoga kaſtigajo KŠ 1754, 221; Ki pride Grejsnike pa kaſtigat BKM 1789, 9; ino bode kastigal one, ki SM 1747, 15; kak da bi je kaſtigali KŠ 1771, 352; ſzam je kaſtigao KŠ 1771, 421; Kakda je kaſtigao Boug KMK 1780, 10; ſzo nász kastigali SM 1747, 30
kaštìgani -a -o kaznovan: ſzvojega vérta, ki je 's-nyouv vrét ednáko kaſtigani KM 1790, 72; Kakda je kaſtigani Kajn KM 1796, 9; Vészih prednyari do kastigani AIP 1876, br. 1, 8
kaštìgani -a -o kaznovan: ſzvojega vérta, ki je 's-nyouv vrét ednáko kaſtigani KM 1790, 72; Kakda je kaſtigani Kajn KM 1796, 9; Vészih prednyari do kastigani AIP 1876, br. 1, 8
Prekmurski
kr̀v krví ž
1. kri pri človeku: Sanguis Krv KMS 1780, A7b; Krv Vér KM 1790, 93(a); Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala k-Bougi KM 1796, 9; Krv po telovnom tecsé BRM 1823, 9; Na to je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; Vi ſzte eſcſe nei do kervi proti ſztáli vu boji SM 1747, 26; krv, ſtera prelijána na zemlo od krvi Ábelove KŠ 1771, 78; z-rouke szvoje vszáki malo krvi vu edno szklejczo püsztécs KOJ 1848, 7; Naſſe vojüvanye je nej prouti krvi i tejli KŠ 1754, 105; ie ſzvojo ſzvéto kerv preleao TF 1715, 39; ie merszki nad tisztimi, koteri kerv preleivaio ABC 1725, A7b; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou i krv püſzto KŠ 1754, 185; Dete szlatko mleko 'zelévcsi, pilô materne szrcá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; Vampir, ka tém spajéčim lidem i stárim krv scéca i spijé AI 1878, 7; mámo mi Odküplenye po nyegovoi kervi SM 1747, 21; Vu Kriſztuſi mámo odrejſanye po krvi nyegovoj KŠ 1754, 116; ne bi bili tálniczke 'znyimi vrét vu krvi prorokov KŠ 1771, 78; [Atila] ino tak v-szvojoj krvi sze zalejao KOJ 1848, 5; vönka oſzloboudo .. nego ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ino ſzi náz ſztvojov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ino je za nyé ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; koga ſzi ſzvoiom drágom kervjom odkupil SM 1747, 63; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; je náſz odkupo ſz-ſzvojov drágov krvjouv KŠ 1754, 119; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; Náſz ſzi ſztvom Krvjom odkupo BKM 1789, 4; Zmojom krvjom, ſtere ſzam odkupo SŠ 1796, 8; da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; I na Kri'zi za náſz mrao, ſzvo ſzvéto Krv prelejo BKM 1789, 6; Szvéto krv voprelejao BRM 1823, 4; pren. Krisztuseve krvi moucs BKM 1789, 15; kaje vu ſzvétom Sacramentomi právo Telou, ino prava kerv kriſtusſeva TF 1715, 40; Ar teilo moje jeſzte prava jeiſztvina, i kerv moja práva pitvina SM 1747, 24; Jezusa Kriſztusa právo tejlo i práva krv na pitvino naſztávlena KŠ 1754, 200; ſnyegovoga ſzvétoga Telá ino kervi TF 1715; Liki krſzt ſztoji .. ino Kriſztuseve krvi KŠ 1754, 186; on vgreſsi proti Kristusevomi Teili i prouti nyegovoi kervi SM 1747, 24; Ki kerv moio pié, on oſztáne vu meni SM 1747, 24; Píte ztoga vſzi, eto je pehár nouvoga Teſtamentoma vu mojoi kervi koteraſze za váſz prelejé TF 1715, 39
2. kri, katere izguba pomeni izgubo življenja: Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri leta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; [vera] i kakda je ráſzla med vnougim pregányanyem i krvi preleávanyem KŠ 1771, 339; ár je tejlo i krv nej oznánila tou tebi KŠ 1771, 54; kaj ſzam tou nekrivicsno krv oudao KŠ 1771, 93; [domovini] escse i szvojo krv, ali 'sitek gorialduvati KOJ 1833, VII; Ar voziscse nyih krv TA 1848, 7; gde je i vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti ſzkrvjom návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b)
3. sorodstvo: Ali da szi tak dobro szrdcze szka'züvao k-meni i k tvojoj vbôgoj krvi, tá ti mam szranyüvati pêneze tvoje KAJ 1870, 22
1. kri pri človeku: Sanguis Krv KMS 1780, A7b; Krv Vér KM 1790, 93(a); Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala k-Bougi KM 1796, 9; Krv po telovnom tecsé BRM 1823, 9; Na to je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; Vi ſzte eſcſe nei do kervi proti ſztáli vu boji SM 1747, 26; krv, ſtera prelijána na zemlo od krvi Ábelove KŠ 1771, 78; z-rouke szvoje vszáki malo krvi vu edno szklejczo püsztécs KOJ 1848, 7; Naſſe vojüvanye je nej prouti krvi i tejli KŠ 1754, 105; ie ſzvojo ſzvéto kerv preleao TF 1715, 39; ie merszki nad tisztimi, koteri kerv preleivaio ABC 1725, A7b; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou i krv püſzto KŠ 1754, 185; Dete szlatko mleko 'zelévcsi, pilô materne szrcá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; Vampir, ka tém spajéčim lidem i stárim krv scéca i spijé AI 1878, 7; mámo mi Odküplenye po nyegovoi kervi SM 1747, 21; Vu Kriſztuſi mámo odrejſanye po krvi nyegovoj KŠ 1754, 116; ne bi bili tálniczke 'znyimi vrét vu krvi prorokov KŠ 1771, 78; [Atila] ino tak v-szvojoj krvi sze zalejao KOJ 1848, 5; vönka oſzloboudo .. nego ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ino ſzi náz ſztvojov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ino je za nyé ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; koga ſzi ſzvoiom drágom kervjom odkupil SM 1747, 63; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; je náſz odkupo ſz-ſzvojov drágov krvjouv KŠ 1754, 119; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; Náſz ſzi ſztvom Krvjom odkupo BKM 1789, 4; Zmojom krvjom, ſtere ſzam odkupo SŠ 1796, 8; da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; I na Kri'zi za náſz mrao, ſzvo ſzvéto Krv prelejo BKM 1789, 6; Szvéto krv voprelejao BRM 1823, 4; pren. Krisztuseve krvi moucs BKM 1789, 15; kaje vu ſzvétom Sacramentomi právo Telou, ino prava kerv kriſtusſeva TF 1715, 40; Ar teilo moje jeſzte prava jeiſztvina, i kerv moja práva pitvina SM 1747, 24; Jezusa Kriſztusa právo tejlo i práva krv na pitvino naſztávlena KŠ 1754, 200; ſnyegovoga ſzvétoga Telá ino kervi TF 1715; Liki krſzt ſztoji .. ino Kriſztuseve krvi KŠ 1754, 186; on vgreſsi proti Kristusevomi Teili i prouti nyegovoi kervi SM 1747, 24; Ki kerv moio pié, on oſztáne vu meni SM 1747, 24; Píte ztoga vſzi, eto je pehár nouvoga Teſtamentoma vu mojoi kervi koteraſze za váſz prelejé TF 1715, 39
2. kri, katere izguba pomeni izgubo življenja: Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri leta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; [vera] i kakda je ráſzla med vnougim pregányanyem i krvi preleávanyem KŠ 1771, 339; ár je tejlo i krv nej oznánila tou tebi KŠ 1771, 54; kaj ſzam tou nekrivicsno krv oudao KŠ 1771, 93; [domovini] escse i szvojo krv, ali 'sitek gorialduvati KOJ 1833, VII; Ar voziscse nyih krv TA 1848, 7; gde je i vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti ſzkrvjom návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b)
3. sorodstvo: Ali da szi tak dobro szrdcze szka'züvao k-meni i k tvojoj vbôgoj krvi, tá ti mam szranyüvati pêneze tvoje KAJ 1870, 22
Prekmurski
mréjti merjém dov. umreti: Mrejti Meghalni KM 1790, 93(a); ino mrejti nemore TF 1715, 39; na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; vſteroj mrejti more KŠ 1754, 38; csi de mi potrejbno ſztebom mrejti KŠ 1771, 89; ka je mogao mrejti KM 1790, 56; Ednouk moremo mrejti SŠ 1796, 4; Merjém ſzkoro SM 1747, 78; ſzmertjom merjés SM 1747, 6; Goſzpoud je tudi kraj vzéo tvoj grejh, da ne merjés KŠ 1754, 198; ár ſteri dén bodes 's-nyega jo, ſzmrtyom merjés KM 1796, 6; cſi gli merjé, dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; csi ſto merjé brezi deczé KŠ 1771, 74; Ki nejê, merjé KAJ 1870, 42; Znikakſim tálom ſzmertjom ne merjéta SM 1747, 6; nej ſzamo ne merjéta KM 1796, 7; Merjémo, i vſza oſztaviti bomo mogli SM 1747, 72; Merjémo BKM 1789, 165; ſzmrtjom ne merjémo SŠ 1796, 13; Ako vi poleg teila bodte ſiveli, merjéte SM 1747, 23; Ako vi vszi merjéte BKM 1789, 10; nám otroczi merjéjo BKM 1789, 10; Prvle tak meri, kak merjés SŠ 1796, 141; Mermo vszoj rú'znoszti KAJ 1848, 108; bi ráj jezero krát pouleg nyé mrú KŠ 1771, 444; Ne jejta ſnyega, dabi ne mrela SM 1747, 5; bi morebiti od gláda merlo BJ 1886, 10; dabi grejhom mrli KŠ 1754, 109; i z-ſzvojim odvejtkom vrét naj merjé KM 1796, 7; Naj vſzejm grejhom merjémo KŠ 1754, 109; Ár ſzam jaſz po právdi mrú KŠ 1771, 560; na kriſi ſzi za me mrel SM 1747, 70; ki ſzi za náſz trpeo na kri'zi mreo BRM 1823, 42; raſzpétye mreuje TF 1715, 22; raſzpétje, mrelje SM 1747, 44; On je za méne mrel SM 1747, 38; raſzpét je mrú je KŠ 1754, 98; i mrou je KŠ 1771, 74; Csi moja je zdaj mrla KŠ 1771, 29; Raſzpét je, mró je KMK 1780, 7; mró je KM 1790, 109; Kriſztus je za nász vſzejh mrao BKM 1789, 358; Trpo, mrou BKM 1789, 8; je za náſz mreo BRM 1823, 4; je rimszki kardinal mreo AI 1875, br. 2, 8; Ocsáki ſzo mi mrli SM 1747, 71; záto ſzo vſzi mrli KŠ 1754, 120
Prekmurski
náj člen.
1. naj, za izražanje želje, omiljenega ukaza: potom toga nai vörje tomi kai piſzmo od toga právi TF 1715, 42; Nai veszéli bodo vtebi, ki lübio ABC 1725, A8a; Ka zapovidáva, Naj mi naſſe roditele poſtüjemo KŠ 1754, 32; Csi ſzto gucsi, naj gucsi, kako Bo'ze ricsi KŠ 1754, 22; Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1754, 41; Náto te naj nadigáva Bo'za velika ſzkrb KŠ 1771, A8a; Naj bode tvoje álmoſtvo vu ſzkrivnom meſzti KŠ 1771, 18; Kriva [pot] naj bo rávna BKM 1789, 13; i z-ſzvojim odvejtkom vrét naj merjé KM 1796, 7; Naj tejlo tiho pocsiva SŠ 1796, 5; Szrdcze vam naj hválo dáva BRM 1823, 5; Vszi moji nepriátelje sze naj krôto szrame'zlüjejo TA 1848, 6; Li zdâ mi naj nika nede KAJ 1870; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Proszim, ki namenijo naprêplácsati naj ne zamüdijo to vcsiniti AI 1875, kaz. br. 8
2. s pogojnikom za izražanje želje: ſzo mené na to nagnoli, naj bi eto tesko delo na ſzébe vzéo BRM 1823, IV
1. naj, za izražanje želje, omiljenega ukaza: potom toga nai vörje tomi kai piſzmo od toga právi TF 1715, 42; Nai veszéli bodo vtebi, ki lübio ABC 1725, A8a; Ka zapovidáva, Naj mi naſſe roditele poſtüjemo KŠ 1754, 32; Csi ſzto gucsi, naj gucsi, kako Bo'ze ricsi KŠ 1754, 22; Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1754, 41; Náto te naj nadigáva Bo'za velika ſzkrb KŠ 1771, A8a; Naj bode tvoje álmoſtvo vu ſzkrivnom meſzti KŠ 1771, 18; Kriva [pot] naj bo rávna BKM 1789, 13; i z-ſzvojim odvejtkom vrét naj merjé KM 1796, 7; Naj tejlo tiho pocsiva SŠ 1796, 5; Szrdcze vam naj hválo dáva BRM 1823, 5; Vszi moji nepriátelje sze naj krôto szrame'zlüjejo TA 1848, 6; Li zdâ mi naj nika nede KAJ 1870; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Proszim, ki namenijo naprêplácsati naj ne zamüdijo to vcsiniti AI 1875, kaz. br. 8
2. s pogojnikom za izražanje želje: ſzo mené na to nagnoli, naj bi eto tesko delo na ſzébe vzéo BRM 1823, IV
Prekmurski
náklonost -i ž nagnjenje: eto je pa hüda náklonoſzt KŠ 1754, 60; Tá náklonoszt naj bode vu vami KŠ 1771, 594; sze je niksa plemenitesa náklonoszt pobüdila pri nyem KAJ 1870, 54; zadomeſztsávanye, ſtero ſzhüde náklonoſzti ſzhája KŠ 1754, 40; Náklonoſzt knyim ſzvojo ká'ze KŠ 1771, 447; Nej vu náklonoſzti po'zelejnya KŠ 1754, 46; Nej vu náklonoſzti po'zelejnya KŠ 1771, 619; Lübim z-csisztov náklonosztjov KAJ 1848, 102; náklonoſzti grejhov ſzo delale vu kotrigaj naſi KŠ 1771, 461; vö ſztrejbim i one náklonoſzti KŠ 1754, 239; i notrejsnye náklonoſzti ravnati more KMK 1780, 46; Bôgsaj Náklonoſzti K-pobo'znoſzti BRM 1823, 97; nad náklonoſztmi goſzpodüjmo KŠ 1754, 105; znáklonoſztmi i 'zelámi vrét KŠ 1771, 568
Prekmurski
napréj postàviti ~ -im dov.
1. predse postaviti: náſz po Jezuſi zbidi i zvami vrét naprej poſztávi KŠ 1771, 535
2. narediti: naj naprej poſztávimo vſzákoga csloveka popolnoga KŠ 1771, 605
3. na voljo dati: i naprej bi mi poſztavo vecs, liki dvnájſzet legio angyelov KŠ 1771, 90
4. pokazati, omeniti: Drüga nyihova csüda indri naprej poſztávimo KM 1796, 119
1. predse postaviti: náſz po Jezuſi zbidi i zvami vrét naprej poſztávi KŠ 1771, 535
2. narediti: naj naprej poſztávimo vſzákoga csloveka popolnoga KŠ 1771, 605
3. na voljo dati: i naprej bi mi poſztavo vecs, liki dvnájſzet legio angyelov KŠ 1771, 90
4. pokazati, omeniti: Drüga nyihova csüda indri naprej poſztávimo KM 1796, 119
Prekmurski
napréj pripelàti ~ -ám dov. privesti: zapovedao je Pavla naprej pripelati KŠ 1771, 419; tak i Boug té 'znyim vrét naprej pripela KŠ 1771, 620; i poſzlali ſzo vu temniczo, da bi je naprej pripelali KŠ 1771, 355
Prekmurski
obìlen -lna -o prid.
1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28
2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619
obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505
1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28
2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619
obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505
Prekmurski
oblosǘnost -i ž požrešnost: Te naj vékſi zrok je obloſzüjnoſzt KŠ 1754, 44; ka 'znyimi vrét ne bi'zite na ono iſzto obloſzünoſzti vö vlejvanye KŠ 1771, 711; Jaj 'sitka obloszünoszti KM 1783; Sterov tvojov lejpov dobroutov naj na obloſzünoſzt i pianoſzt ne 'zivémo KŠ 1771, 853; Liki vu dnévi, poſteno hodmo, nej vobloſzünoſzti i pianoszti KŠ 1771, 479; I vcsis je merkati, Ka nê v-obloszünoszti, Nego v-mertücslivoszti Má dáre tvoje v'zivati KAJ 1848, 247; Kebzüjmo vſzi verno, Da kak ne po'zmécsamo, Z obloſzünoſztyom ſzrczé BKM 1789, 19; Ocsiveszna ſzo pa tejla dela obloſzünoſzti i ktejm priſzpodobna KŠ 1771, 568
Prekmurski
odvéjtek tudi odvétek -tka tudi odvédek -dka m potomstvo: i nyegov odvetek bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; pokoure ne csinijo i nyih odvétek escse KŠ 1754, 75; Szetov ſzvéti odvejtek ſze je vküp zo'seno z-Kájnovim odvejtkom KM 1796, 10; naj ſze radüje veſz odvejtek vu nami SIZ 1807, 4; vſzega Ádamovoga pokolejnya i odvejtka KŠ 1754, 114; Károl III. nemajoucsi moskoga odvedka, réd naszlednisztva naprávi KOJ 1848, 107; nego li zmiloſtse kaj podili Boug tim pobo'znim i nyih odvejtki KŠ 1754, 81; ſteroga ſzi nám nyihovomi odvejtki za gvüsno poſzlao KŠ 1771, 849; Ki je zemlé odvêtki Poszlao düha szvétoga KAJ 1848, 127; i veſz ſzvoi odvetek na vekivecſno ſzkvárjenye vergo SM 1747, 5; liki na ſzkrblivoſzt za ſzvoj odvejtek tak KŠ 1754, 4a; Szkrb za odvêtek KAJ 1848, VIII; Vnyegovo ſzrdo je veſz odvejtek poſztavo BKM 1789, 29; kak veliki haſzek bode eto delo escse pri tvojem odvejtki melo KŠ 1771, A7b; naſzlejdnye pa z-ſzvojim odvejtkom vrét naj merjé KM 1796, 7; Ár szo bili toti moski odvetki z árpádovoga roda KOJ 1848, 14
Prekmurski
ogláv -i ž nart: Nôga sze doli do kolena bedra zové, od gle'zná do prsztov ogláv KAJ 1870, 35; eden veliki ſztojécſi kejp, ſteroga oglávi pa ſz-prſztmi vrét z-'ſeleza, ino z-blata KM 1796, 78
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 60
Dostopnost