Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dúdati -am nedov. (ȗ)
igrati na dude: začeli so prepevati, vriskati in dudati
SSKJ²
júckati -am nedov. (ȗ)
nar. severovzhodno vriskati, ukati: fantje juckajo; juckati od veselja
Pravopis
júckati -am nedov. -ajóč, -áje; júckanje (ȗ) pokr. severovzh. vriskati, ukati
Celotno geslo Etimološki
juhẹ̑ medm.
Celotno geslo eSSKJ
juhêj medmet
    1. posnema glas pri vriskanju
    2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
      2.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, s čim ni zadovoljen
    3. kot samostalnik, ekspresivno vrisk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juchhei iz juchen ‛vriskati’ + hei ‛juhu’
Prekmurski
jùvkati -čem nedov. vriskati: Po souli more i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; Filiszteus mi naj prôti juvcse TA 1848, 47; juvcsi i kricsi, ſtera zboleznoſztyom ne plodis KŠ 1771, 566
Celotno geslo Kostelski
krikati ► kˈriːkat kˈriːčen nedov.
SSKJ²
povriskávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih vriskati: pel je in povriskaval zraven; pren., ekspr. v gostilni povriskava harmonika
Vorenc
skakati nedov., F15, desaltare, ṡkakati, inu pleſſati, doli ṡkakati, doli ṡkozhiti; diſsilire, ſem ter tám ṡkakati; emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali skazhe, inu drugim nepokoi déla; emiſsarius equus, en ṡhrébez, kateri ṡkazhe; funambulus, -li, kateri po ſhtriki hodi ali ṡkazhe, inu plèſhe; gestire, poſkozhiti, od veſſeljá ṡkakati; illaceſsitus, -a, -um, kateru nei resdrashenu, ne ṡkaka nad eniga; ovare, ſe veſſeliti, inu od veſſeljá peiti, vukati, vriṡkati, inu ṡkakati; persultare, od velikiga veſſelja ṡkakati, poṡkozhiti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; petavistes, kateri ṡkuṡi obrózh ṡkaka; petulcire, s'objeiſti, ali od oblednoſti ṡkakati; praegestire, od veſſeljá ṡkakati; saltare, pleſſati, ṡkakati
Celotno geslo Frazemi
sméh Frazemi s sestavino sméh:
brúhniti v sméh, cŕkniti od sméha, crkováti od sméha, držáti se za trébuh [od sméha], íti na jók in sméh kómu, izbrúhniti v sméh, jók in sméh [v ênem méhu], planíti v sméh, póčiti od sméha, pókati od sméha, prásniti v sméh, sméh in jók [v ênem méhu], správiti kóga v sméh, správljati kóga v sméh, umírati od sméha, umréti od sméha, váljati se od sméha, zvíjati se od sméha
SSKJ²
úkati -am nedov. (ū)
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost: fantje, pastirji ukajo; ukati in vriskati / ukati po cesti
2. oglašati se z u-ju podobnim glasom: čuk, sova uka / nar. dolenjsko vlak uka
    ukáje :
    ukaje oditi
    ukajóč -a -e:
    ukajoč nadaljevati pot; ukajoča sova
Celotno geslo Pohlin
ukati [ȗkati ȗkam] nedovršni glagol

ukati, vriskati

Vorenc
ukati nedov., F3, acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti; ovare, ſe veſſeliti, inu od veſſeljá peiti, vukati, vriṡkati, inu ṡkakati; vociferari, ukati, vpiti na vus glaṡ, krizhati
Celotno geslo Etimološki
vīkati2 -am in -čem nedov.
Celotno geslo Etimološki
vreščáti -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
vrȋsk – glej vrískati
SSKJ²
vrískanje tudi vriskánje -a s (í; ȃ)
glagolnik od vriskati: izražati veselje z vriskanjem; vriskanje svatov / vriskanje nad doseženimi cilji
SSKJ²
vrískati -am nedov., tudi vriskájte; tudi vriskála (í)
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje: fantje so vriskali in peli; vesel je vriskal po polju; na plesu so vriskali / juhuhu, so vriskali
// ekspr. oglašati se z glasovi, izražajočimi veselje: harmonika je vriskala; preh. škrjanec vriska pomladno pesem / pesem je vriskala po vagonih se veselo razlegala
// oglašati se z visokimi, močnimi glasovi sploh: vriskati od bolečin, strahu; dekletce je vriskalo od veselja / tepen bo, da bo vriskal zelo / ekspr. obliči so vriskali
2. ekspr. biti, pojavljati se kje, izražajoč zelo visoko stopnjo veselja, razigranosti: ljubezen je vriskala v njem / opojnost jim vriska na obrazih
// biti tak, da vzbuja veselje, razigranost: topi se sneg in nebo vriska; pomlad je in vse vriska od sreče
● ekspr. njegovo srce vriska in poje zelo je vesel, razigran; ekspr. kar vriskalo je v njem od sreče bil je zelo srečen
    vriskáje :
    glasno vriskaje so odpeljali balo
    vriskajóč -a -e:
    vriskajoč so odhajali k vojakom; vriskajoča množica
Pravopis
vrískati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; vrískanje tudi vriskánje (í) Fantje ~ajo; poud. ~ od bolečin |javkati|; poud. vriskati kaj Škrjanec ~a veselo pesem |poje|
Celotno geslo Sinonimni
vrískati -am nedov.
oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razposajenost
SINONIMI:
ukati, nar. juckati
Število zadetkov: 30