Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
buhrnik -a (buhrnik, vuhrnik, uhrnik) samostalnik moškega spola
1. kdor pridobiva premoženje s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno; SODOBNA USTREZNICA: oderuh
1.1 komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik
2. kdor hlepi po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 37 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo
Celotno geslo eSSKJ16
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
FRAZEOLOGIJA: dati komu dolg / delati dolg koga, dolg krvi / krvavi dolg
TERMINOLOGIJA: ofer za dolg
Celotno geslo eSSKJ16
dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik
1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja
3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv
3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri
3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati
4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen
4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen
4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe
5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih
FRAZEOLOGIJA: dolžne bukve / dolžni list / dolžni register
TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , dolžni ofer
Celotno geslo eSSKJ16
dolžnik -a (dolžnik, dalžnik, delžnik, dulžnik) samostalnik moškega spola
1. kdor mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik
2. komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik
3. kdor stori kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivec
4. versko kdor stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnik
5. s prilastkom kdor mora kaj delati, storiti zaradi dejanja, dejanj, ki jih je storil kdo drug; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik
5.1 kdor je obvezan kaj delati, storiti zaradi svoje narave
FREKVENCA: 125 pojavitev v 33 delih
Celotno geslo eSSKJ16
domovpripeljati -peljem (domovperpelati) dovršni glagol
kdo; komu koga narediti, da kdo ponovno dobi koga, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Prekmurski
dúg -á m
1. dolg, kar mora kdo vrniti, poravnati: v-preminocsih letaj dug i drugi sztroskih AI 1875, kaz. br. 8; nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; to sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; i po csaszom znôvim dugim na prêsztopi AI 1875 br. 2, 1
2. krivda, greh: nász je pote'zo Lüczki dúg SM 1747, 251; I tou je grejha dúg SŠ 1796, 4; Ne vzemi, tak od dugá KŠ 1754, 253; On je zadoſzta vcsino grejha dúgi KŠ 1754, 115; moj veſz dúg plácsao KŠ 1754; veſz dug nyemi je odpüſzto KŠ 1771, 60; Odpuſzti nám dugé naſſe TF 1715, 25; dugé nasse ABC 1725, A 4 b; dugé naſſe SM 1747; dugé naſſe KŠ 1754, 169; odpüſzti nám dugé naſe KŠ 1771, 18; velike dugé BKM 1789, 104
Prekmurski
dúžnik -a m
1. dolžnik, kdor mora komu kaj plačati, vrniti: ſzam jaſz du'znik KŠ 1771, 448; prineſen je nyemi eden du'znik KŠ 1771, 60; Dva du'znika je meo KŠ 1771, 190; Naſſi du'zniczke ſzo KŠ 1754, 170; pren. du'zniczke ſzmo nej tejla KŠ 1771, 464
2. kdor je obvezan komu kaj izkazovati, storiti: Kak velki du'znici roditelov szo KAJ 1870, 52; odpüſchamo duſnikom naſſim TF 1715, 29; dusnikom nassim ABC 1725, A4b; duſnikom naſsim SM 1747, 44; naſſim du'znikom KŠ 1754, 170; du'znikom naſim KŠ 1771, 18; mojim du'snikom KM 1783, 21
Prekmurski
gvèrati -am dov. vrniti, povrniti: Maximilián szi je praviczo vzéo szvoje po szili gverati KOJ 1848, 82
Pleteršnik
ȋstina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.-Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.
Pleteršnik
lẹ́k, m. 1) das Heilmittel, Ist.-Mur., Cig., Jan., Štrek., nk., pod Poreznom-Erj. (Torb.); za smrt ni leka, gegen den Tod ist kein Kraut gewachsen, Cig.; — die Dosis, Notr.-Cig.; — ein kleines Quantum: zlata ni v njem niti za lek, Erj. (Izb. sp.); — der Talisman, Čepovan (Goriš.)-Erj. (Torb.); vedomca vrniti z mogočnimi leki, da ne pride v hišo, pri Trstu-LjZv.; — das Mittel, C.; pravni l., das Rechtsmittel, DZ.; — 2) kačji l., der Lauch (allium sp.), Podgorje (Ist.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
navŕniti, -nem, vb. pf. 1) leiten: n. potok, Nov.; vodo n. v mlečni hram, Erj. (Izb. sp.); — n. na dobro, C.; — 2) das Vieh beim Weiden zurücktreiben: pastir kravo navrne, če se do njive pripase, Polj.; — 3) = vrniti, vergelten, vzhŠt.-C.
Prekmurski
navrnóuti -ém dov. vrniti: Odvrni nyim to nevolo, Navrni pa dobro volo BRM 1823, 34
navrnóuti se -ém se obrniti se, vrniti se: Da ſze z-grêhov povrném, Na Tvojo pôt navrném BRM 1823, 463; Od Tébe ſze pomilüjem, I na dobro navrném BRM 1823, 8; Ki ſze z-grêhov nepovrné, I na dobro nenavrné BRM 1823, 44; Ki ſze k-meni povrnéjo, I na dobro navrnéjo BRM 1823, 112; Navrni sze, Goszpodne, resi TA 1848, 5; ino ſze veſzelijo kaj ſze je k-nyim navrno SIZ 1807, 31
Prekmurski
nazádàti -dám dov. vrniti, povrniti: vcsi Té dár tvoj varvati I Nyega tebi nazâdati KAJ 1848, 245
nazádàti se -dám se vrniti se: Od têbe sze sze pá tim mojim nazâdao KAJ 1870, 169
Prekmurski
nazáj tudi nazá tudi nahzáj tudi nazájh tudi nazájan prisl.
1. nazaj, izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek: Jezus ſze pa nazáj obrné KŠ 1771, 30
2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: Ete Jesus nazaj pride SM 1747, 15; Moremo nouvoga csloveka nazáj iſzkati KŠ 1754, 192; nego nyidva nazáj pelaj kbrati tvojemi KŠ 1754, 66; Za Czaſarſztva Nerve je pa nazáj ſou vu Efezus KŠ 1771, 261; ſzo ſli nazáj vu ſzvoje domovine KŠ 1771, 8; mér vas ſze nazáj povrné na váſz KŠ 1771, 32; Odnut ſze nazáj poverne BKM 1789, 20; i vu zemlo najſze nazáj povrné KM 1796, 7; sze more vö prosziti, ino hitro nazáj pascsiti KOJ 1845, 9; ino sou kak naj hüjsa tocsa v-Pannonio nazáj KOJ 1848, 4; i od tisztecz bi rávno telko mlájsov k-szebi nazajan gorivzéli na edno leto KOJ 1833, XVI; ki vu Hercegovini mir ráj dopüsztlivosztjov, kak krvi polevanyom nahzáj posztaviti 'zele AI 1875, br. 1, 2; mogli szo nazáj domô oditi AI 1875, kaz. br. 3; eto sze poszlavcom nazájh prek posle AI 1875, kaz. br. 2
3. v zvezi z glagolom vrniti, povrniti: Nepobo'zen na pôszodo jemlé, i naza ne plácsa TA 1848, 30; i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 21; vu vſzem ſzo nazáj skoudili razbiácsom KM 1790, 88
4. v zvezi z glagolom ugovarjati: naj podlo'zni boudo ni nazáj morjüjoucsi KŠ 1754, 66
5. spet, znova: ali oblübo mojo prelomo, ino nazáj grehe polübo SM 1747, 53; mojo düšo i tejlo vu vno'zina rú'zni grejhov nazáj zblato KŠ 1754, 230; i vzemi me nazáj gori vu tvoje miloscse dobrouto KŠ 1754, 232; Opravi me nazáj gori KŠ 1754, 242; I nazáj je poſztánola rouka nyegova zdrava KŠ 1771, 109; Petra v-Apoſztolſztvo nazáj dene KŠ 1771, 334; i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1796, 6; Koga szo sze prijale [osepnice] z-jezero sze komaj ednoga nazáj primejo KOJ 1845, 119; malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8
Prekmurski
nazáj dàti ~ dám dov. vrniti, povrniti: To vkrádnyeno pa nazáj dati KŠ 1754, 53; tak proſzimo Bogá, naj nyim obilno nazáj dá KŠ 1754, 53
Prekmurski
nazájmèriti -im dov. vrniti, povrniti: ár z-kák-sov merov mejris, z-táksov tebi bodo nazájmerili KOJ 1845, 29
Prekmurski
nazáj pláčati ~ -am dov. vrniti: Ár je pravicsno pri Bougi nazáj plácsati onim znevolami, ki vám nevolo ſzprávlajo KŠ 1771, 626; Goszpodne, pomori mi gori, da nyim nazâ plácsam TA 1848, 34; Ferkec nyemi je eta nej nazáj pláčao BJ 1886, 5; naj ſze nyemi nazáj plácsa KŠ 1771, 474
Prekmurski
nazáj povrnóuti ~ -ém dov.
1. vrniti tvarne dobrine: Amurát obecsajoucs nyemi vsza szpojémana nazáj povrnoti KOJ 1848, 56; Ka lüczko blágo nazáj povrné KMK 1780, 75; vcsinimo, naj vzéto blágo nazáj povrnémo KMK 1780, 44; i nazáj je povrno ti tréſzeti ſzrebrni pejnez poglavnikom KŠ 1771, 93
2. vrniti duhovne, moralne vrednote: Povrni mi znôvics zdrávje moje KAJ 1870, 169; naj ſze vcsijo ſzvojim ſztariſim to dobro nazáj povrnouti KŠ 1771, 640; i z-drügimi doſztójnimi dobroutami 'selejjo vám vas trüd nazáj povrnouti SIZ 1807, 16; Goſzpodni dá na pouſzodo, ſteri miloſztivno dá vbougomi, i nyegovo dobro vcſinenyé nyemi nazáj povrné KŠ 1754, 169; Boug licze na té obrni, I vſze ti nazáj povrni SŠ 1796, 15
nazáj povrnóuti se ~ -ém se
1. vrniti se: Odnut ſze nazáj povrné v-Alexandrio KŠ 1771, 101; naj ſze vám naſzkori nazáj povrném KŠ 1771, 698; I ki je na nyivi, naj ſze nazáj ne povrné KŠ 1771, 80; ali odnet ſze je hitro vu Kánaánſzko zemlo nazáj povrno KM 1796, 15; Geto ſzta ſze nazáj povrnola, csüdüvao ſze je Ferencz KM 1790, 38; gda ſzo ſze od groba nazáj povrnole KM 1796, 114
2. priti v prejšnje stanje: pocſiné nad nyim mér vas, csi ga pa nebode, na váſz ſze nazáj povrné KŠ 1771, 202; nego düša se nazájpoverné k-Bôgi BJ 1886, 40; Oh kak bi ſze rad nazáj povrno na nouvi 'sitek KM 1783, 206; dokoncsano je, naj sze lutheránje na indasnye pápinsztvo nazáj povrnéjo KOJ 1845, 67; Nazáj ſzam ſze 'se povrno kako rászipni ſzin KM 1783, 151
Prekmurski
nazáj príti ~ prídem dov. vrniti se: Teda je Ottoa szrám bilou na Vogerszko nazájpriti KOJ 1848, 44; Timotheus nazáj pride zradoſztyov KŠ 1771, 618
nazáj pridóuči ~ -a ~ -e vračajoč se: Kercsmárje szo pa nazáj pridoucsim kre ceszte vinszke becske na csep vdarili KOJ 1914, 151
Število zadetkov: 38