Zadetki iskanja
Svetokriški
bokal -a m bokal: s'en bokau tož. ed. vina je bila dalla (II, 170) ǀ vſame en bokau tož. ed. ſmerdezhe uode (II, 171) ǀ kateri glashe, majolike, bokale tož. mn. quarte, burfle &c. bi v'rokah dershali (II, 263 s.) ← it. boccale < lat. baucālis ← gr. βαυκάλις, βαυκάλιον ‛vrsta posode z ozkim vratom za ohlajene pijače’
Svetokriški
dominationes cit. m mn. dominaciji, tj. vrsta angelov: Angelzi ſo vidili v'Marij nijh zhistost, inu nadolshnost, Archangeli ſo vidili nijh modrust, Troni nijh lepoto, Dominationes im. mn. nijh oblast (I/2, 82) ← srlat. Dominationes ‛vrsta angelov’
Svetokriški
galeja -e ž galeja: Ena galea im. ed. polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell ſvesanih, kateri morio veſlati po morij tiga neuarniga ſvejta ǀ ty drugi nej gredo na gauge ali na galeio tož. ed. ǀ bote obſojeni v' to paklesko galeo tož. ed. ǀ morje je potopilu njegove sholnerie, inu galee tož. mn. ← it. galea ← srgr. γαλέα, γαλία ‛vrsta bizantinske bojne ladje’ < gr. γαλέη ‛podlasica’
Svetokriški
karmežinov -a prid. karmezinast, tj. modrikasto rdeče barve: ſtebri ſo bily ſreberni, naslon slat, ſeidalu karmashinavu im. ed. s (V, 482) ǀ ſeidalu karmashinavu im. ed. s, pak pomeni to britko martro Chriſtuſa Jesusa (V, 483) Tvorjeno iz izposojenke iz star. it. carmesino, kar je nastalo po križanju arab. ḳirmiz ‛košeniljka, vrsta na kaktusih živečega kaparja (Dactylopius coccus), iz katerega pridobivajo rdeče barvilo’ in lat. minium ‛minij’.
Svetokriški
kmet -a m kmet: kaj ſturij en kmet im. ed., kadar hozhe de bi njega nijve dobru shitu perneſle ǀ ona je bila hzhi eniga kmeta rod. ed. ǀ eden taistih ſe neſaj oberne, inu Kmetu daj. ed. rezhe ǀ najde kmeta tož. ed. de ſe je nen hrast obeſel ǀ Kmetje im. mn. so molili boga danna, meneozh, de on ſturj radovitno semlo ǀ vaſhi delauzi, inu Kmety im. mn. vasho sapuvid prelomio ǀ V' Pemski desheli ſo bily Kmeti im. mn. eniga Sholneria na mertve shlake ſtepli ǀ dellauzi, inu kmetij im. mn. meni pravio ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih ſirotiz, inu teh reunih Kmetu rod. mn. ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom daj. mn., mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ Tizam je dal ta luft, kmetam daj. mn. te vaſsij ǀ tvoje kmete tož. mn. cilu v'Praſnik ſilish na tlako hodit ǀ per kmetih mest. mn. ſim almoshno proſsila ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kmety or. mn. Isidorus < slovan. *kъmètъ ← lat. comes, -itis ‛spremljevalec, družabnik’, pozno tudi ‛vrsta dostojanstvenika’
Svetokriški
krampelj -plja m krempelj: is krampel rod. mn. ſe sdere, ter raunu na glavo Eſchilu pade ǀ Kazhi je dall ſtrup. Medvedu je dall zate. Levu krample. tož. mn. Pſu je dall sobè ǀ de bi ena tiza ſama od ſebe v'krample tož. mn. tiga kregula ſletela ǀ imaio pruti vezheru eno tizo vlovit, inu taiſto cello nuzh v'kramplah mest. mn. dershati ǀ kadar ga glava boli, greben s' krampli or. mn. ſi restarga ← bav. srvnem. *krampel, prim. srvnem. krempel ‛krempelj’, krampe ‛krempelj, majhna sekira, vrsta motike’
Svetokriški
lodrica -e ž manjši, sploščen sod: ty ſtarishi vezh skarbè, de ena lodriza im. ed. vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli (I/2, 158) ǀ jeſt nejſim nikuli bral, de bi ludje navado imeli merlizhom v' roko poſtavit eno moshno danariou, ali pak en shakel kruha, ali pak eno lodrizo tož. ed. vina (V, 415) Manj. izposojenke iz srlat. luter ‛vrsta posode’. Pleteršnik navaja, da lodríca drži 20 do 40 bokalov (tj. 30 do 60 l) in da se navadno rabi za tovorjenje. Drugi pomen pri Pleteršniku je ‛večji vinski sod, ki drži do 20 kvinčev’, tj. do 1680 l.
Svetokriški
orden -dna m samostanski red: Orden im. ed. pre terdt je njemu naprej pershil ǀ ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna rod. ed. ǀ povishan sa Generala tiga Seraphinskiga Ordna rod. ed. S. Franciſca ǀ je bil ſtopil v' ta Sveti Orden tož. ed. S. Benedicta ǀ Nei ſadosti sa isvelizheine Duhounimu, ali MashniKu, de ven taKushin Orden tož. ed. ſtopi ǀ v' Ordni mest. ed. oſtane, veliko pokuro della ← nem. Orden ← lat. ōrdō ‛red, vrsta’
Svetokriški
oric -a m oriks: Plinius pishe, od ene shiuali Oriz im. ed. imenovane, de leta cello simo ſpi ǀ Spodobnu Magdalena ſe samore Orizu daj. ed. perglihat (III, 376) Plinij omenja oryx, -gis ‛vrsta divje koze ali antilope’ ← gr. ὄρυξ, -γος ‛vrsta gazele ali antilope, ki živi v Libiji in Egiptu’.
Svetokriški
potestates cit. m mn. potestati, tj. vrsta angelov: Archangeli ſo vidili nijh modrust, Troni nijh lepoto, Dominationes im. mn. nijh oblast, Poteſtates nijh muzh ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Potestates im. mn., tu je oblastniki imenuani (I/2, 82) ← srlat. Potestates ‛vrsta angelov’, dobesedno ‛močni’
Svetokriški
prosekar -ja m prosekar, tj. vrsta vina: puſti eno maioliko slatkiga proſekaria rod. ed. perneſt (V, 168) ǀ ble ym dopade ena majolika Slatkiga proſerkaja rod. ed., kakor ta ner vekshi Rimski odpuſtik (IV, 289) Vino s področja Proseka pri Trstu, prim. it. prosecco, furl. prossec ‛prosekar’.
Svetokriški
sorta -e ž vrsta, sorta: KaKor Malin, Kateri mele vſaKe ſorte rod. ed. shitu ǀ menio de nej So nyh Sorte rod. ed., satoraj yh saputè ǀ v'leteh dveh perglihah duje ſorti im. dv. otrouk so pomenini ǀ tedaj duej ſorti im. dv. modruſti ſe naide, namrezh Boshia, inu poſvejtna ǀ En pungrat, v'Katerem vſe ſorte im. mn. lepih rosh raſteio ǀ vezh ſort rod. mn. Kaminu v'rokah dershi ǀ G. Bug je ſtuaril trij ſorte tož. mn. creatur ← it. sorta ‛vrsta, sorta’
Svetokriški
spol -a m spol: ta shenski ſpol im. ed. ima danas velik vrshoh ſe veſseliti ǀ Veſselil ſe je tudi ta shenski im. ed. spol ǀ Pharaon je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola rod. ed. v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ MARIA Diviza v' imeni shenskiga ſpola rod. ed. ǀ tulikajn gnad shenskimu ſpolu daj. ed. ſi ti iskasal ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol tož. ed. človeski spol človeški rod, človeštvo: ta zhloveski ſpol im. ed. od tiga gmain potupa je bil ohrajnen ǀ ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol im. ed. pred shtrajfingo Boshjo ǀ Veſselil ſe je ta zhloveski spol im. ed. ǀ poshlushajte kaj David govorj v'imeni zhloveskiga Spola rod. ed. ǀ Chrishan biti sa isvelizheine tiga zhloveskiga ſpola rod. ed. ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu daj. ed. enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ vus zhloveski ſpol tož. ed. v' velike reve, inu terpleine ſo perpravili ǀ vus volni zhloveski Spol tož. ed. s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne ſo bilij perpravili ǀ bom ſpomnil na oblubo tiga myru, katiri ſim ſturil s' zhloveskem ſpolam or. ed. Zveza človeski spol je kalk po it. il genere umano iz genere ‛vrsta, rod, spol’ < lat. genus in umano ‛človeški’ < lat. hūmānus.
Svetokriški
trenta -e ž vrsta žemlje: ena ſama trenta im. ed. kruha je naſſitila 50. Nunn ǀ je shivil de nej kakor polovizo ene trente rod. ed. ſnedil ǀ en peſs vſaki dan je ſvoimu Gospudu eno trento tož. ed. s' mise vſel ǀ vſamej duej trenti tož. dv. kruha ǀ lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente im. mn. rataio ← kor. nem. trènte ‛vrsta žemlje’
Svetokriški
troni -ov m mn. troni, tj. vrsta angelov: Angelzi ſo vidili v'Marij nijh zhistost, inu nadolshnost, Archangeli ſo vidili nijh modrust, Troni im. mn. nijh lepoto (I/2, 82) ǀ Throni im. mn. ſo smalano imeli to Boshyo gnado is Katero Maria Diviza je bila napolnena (I/2, 30) ǀ Gliha je bil Thronam daj. mn. skuſi obilnoſt gnade Boshje (III, 454) ← srlat. Throni ‛vrsta angelov’
Svetokriški
virtutes cit. m mn. virtuti, tj. vrsta angelov: Virtutes im. mn. ſo smalane imeli Zhednosti is Katerimi S. Duh je bil napolnil Mario Diuizo (I/2, 30) ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes im. mn. imenuani (I/2, 81) ← srlat. Virtutes ‛vrsta angelov’
Število zadetkov: 16
Dostopnost