Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.-C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
kváriti, -im, vb. impf. 1) beschädigen, verderben; orodje k.; k. koga, jemandem Nachtheil zufügen, Cig.; bližnjega na poštenju k., C.; — 2) kvari mi = škoduje mi, Vrt.
Pleteršnik
kvasína, f. das Ferment, Z., Vrt.
Pleteršnik
kvátri, m. pl. = kvatre, Cig., M., Vrt., Levst. (Rok.), Notr.-Navr. (Let.).
Celotno geslo Pohlin
labudišče [labudíšče] (labodišče) samostalnik srednjega spola

vrt, park z labodi

Pleteršnik
lákət-bráda, f. ellenlanger Bart, Prip.-Mik., Vrt.
Pleteršnik
lákom, adj. 1) gierig, lüstern, Dict., Jan., Mik., Vrt.; — habgierig, Jan., M.; — 2) l. biti, begehrt sein, Absatz finden, Jan.; tako blago je zdaj lakomo, Z.
Pleteršnik
lákomiti, -im, vb. impf. = lakomen biti, Vrt.; l. po čem, C.
Pleteršnik
lákomka, f. die Habsüchtige, Vrt.
Pleteršnik
lapa 2., f. die Pfote, Jarn., Mik., Vrt., LjZv.; — stsl.
Pleteršnik
latovjè, n. coll. Rispen, Mur., Cig., Jan., Vrt., Valj. (Rad).
Pleteršnik
ledenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Eis werden, Z., Let., Vrt.; — krystallisieren, V.-Cig.; sol ledeni, Cig.
Pleteršnik
lẹpíti, -ím, vb. impf. 1) kleben, kitten, Cig., Jan., M.; l. kamen z zemljo, Vrt.; — 2) putzen, säubern, schmücken, M., C.; snažnost je čednost: mladino lepi, Ravn.-Valj. (Rad); judovske žene so oblačile se nečimerno, se lepile ino snažile, Škrinj.
Pleteršnik
lẹpǫ̑ča, f. 1) die Pracht, C.; — 2) der Schmuck, die Schmucksache, C., Erj. (Min.), Vrt.
Pleteršnik
lẹpotína, f. 1) der Schmuck, die Zier, M., C.; der Aufputz, Jan.; — der Schmuck (der Rede), Cig. (T.); — 2) die Putzware, Cig. (T.), DZ.; lepotine, Schmucksachen, Vrt.
Pleteršnik
lẹpovédən, -dna, adj. kdor se lepo vede, wohlgesittet, Vrt.
Pleteršnik
ləskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. schimmern, blinken, gleißen, Jan., M., SlGor.; nav. l. se, Cig., Jan., nk.; z zlatom se l., Kast. (N. T.); oči so se lesketale, Jap. (Prid.); (ləskáčem, Vrt. "laskačem, laskatati", Dalm., Kast., Jap. i. dr.; prim. Cv. X. 3.).
Pleteršnik
lẹskováča, f. der Haselstock, Valj. (Rad), Levst. (Zb. sp.), Zv., Vrt.
Pleteršnik
lə̀st, -ȋ, f. die Finte, der Kniff, die List, Cig., Jan., C., Vrt.; — stsl.
Pleteršnik
lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci-Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.-C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.-C.
Število zadetkov: 1130