Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Fabian
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Fabiana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime v več jezikih
priimek v več jezikih
IZGOVOR: [fábijan], rodilnik [fábijana]
BESEDOTVORJE: Fabianov
SSKJ²
fárovški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na farovž; župniški2, župniščen: farovški vrt / farovški hlapec; farovška kuharica; sam.: farovški so že začeli kositi otavo
Pravopis
fárovški -a -o (á) neknj. pog.: ~ vrt župniščni vrt; ~a kuharica župniška kuharica
féta2 féte samostalnik ženskega spola [féta]
    neformalno, primorsko rezina, zlasti tanka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. fetta ‛rezina’
SLA 2
flančišček
SLA 2
flančnik
Celotno geslo ePravopis
Fleischmann
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Fleischmanna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski botanik in vrtnar
IZGOVOR: [flájšman], rodilnik [flájšmana]
BESEDOTVORJE: Fleischmannov
flóra flóre samostalnik ženskega spola [flóra]
    1. rastline, ki rastejo na določenem območju
    2. iz biologije, iz medicine mikroorganizmi, ki živijo na določenem delu kože ali sluznice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Flora, angl. flora, frc. flore, iz lat. Flōra ‛boginja cvetja’, iz flōs ‛cvet’ - več ...
SSKJ²
fŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. ekspr. zelo hitro oditi, steči: po kosilu sta frknila na vrt
// zelo hitro zleteti, švigniti: ptička je frknila iz grma
2. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj; frcniti: frkniti smet z mize
● 
ekspr. zajca bom frknil ustrelil
Pleteršnik
gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič-C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.-Valj. (Rad); prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.
SLA 2
gartelj
SLA 2
garteljc
Celotno geslo Etimološki
gártroža -e ž
Pravopis
Getsémani -ja m z -em zem. i. (ẹ́) |svetopisemski vrt|: na ~u
Svetokriški
Getsemani zemljepisno lastno ime Getsemani: Christus je bil shal v'ta vèrt Gethſemani im. ed. molit ǀ v' tem Verti Gethſemani im. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi v'verti Getſemani im. ed. ie … prelijl ǀ s'verta Getſemani im. ed. k'Annasu, kaifeshu ǀ Judje je bil perpelal Jskariot v' ta Vert Gezemani im. ed. ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi Getſamani im. ed. ǀ kadar ſò ta ſadni krat v' verti Gethſeſnani im. ed. s' Chriſtuſam molili Getsémani, pristava in vrt pri Jeruzalemu, kjer so Jezusa po zadnji večerji prijeli služabniki velikega duhovnika (SP Mt 26,35).
Pleteršnik
gíbək, -bka, adj. 1) leicht beweglich, gelenksam, Cig., Jan., M.; gibek in šibek, Vrt.; Metulj po cvetju gibka ziblje krila, Zv.; — g. jezik, biegsame Sprache, Cig. (T.); — 2) geneigt: na zlo g., zum Bösen geneigt, ogr.-C.
Pleteršnik
gladílọ, n. 1) das Glättwerkzeug, Cig., Jan., C.; der Glättstein, Mur.; das Poliereisen, Cig.; das Falzbein, Jan.; das Bügeleisen, Mur.; die Glättmaschine, Cig. (T.); zidarsko g., das Ausreibeholz, Cig., Jan., Vrt.; — 2) das Glätten; — pren. spisi so gladila gladni, Zv.
Pleteršnik
glašénje, n. 1) die Verkündigung, ogr.-C.; — 2) das Tönen, Vrt., Let.
Pleteršnik
glavȃčək, -čka, m. dem. glavač; 1) kleiner Dickkopf, Vrt.; — 2) die Kaulquappe (cottus gobio), Z., C.
Pleteršnik
glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
Število zadetkov: 1566