Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zanočíti se, -ím se, vb. pf. sich in die Nacht hinein verspäten, Cig., Jan., C., Rib.-M., Polj., Kras-Erj. (Torb.); — zanoči se, es wird Nacht, Vrt.; zanočilo se mi je, ich habe mich in die Nacht hinein verspätet, Z.
Jezikovna
Zapis imena »Černelavci«

Imam vprašanje glede zapisa krajevnega oz. zemljepisnega imena Černelavci (vas v Prekmurju). Med prijatelji je prišlo do pogovora, da naj bi se uporabljala tudi oblika zapisa vasi, ki se sicer uporablja pogovorno Črnelavci.

Zanima me vaše strokovno mnenje.

Pleteršnik
zaplẹ̀n, -plẹ́na, m. die Erbeutung: v zaplen dan biti, pasti, zur Beute werden, Levst. (Zb. sp.); v z. gnati, in die Gefangenschaft abführen, Vrt.
SSKJ²
zaplevéliti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s plevelom: s slabim obdelovanjem je njivo zaplevelil / mak je zaplevelil žito začel rasti med žitom
    zaplevéliti se 
    zarasti, prekriti se s plevelom: vrt se je zaplevelil; njiva z redkim posevkom se zapleveli / travnik se je zaplevelil z regratom
    zaplevéljen -a -o:
    zapleveljena njiva
Pravopis
zaplevéliti -im dov. zaplevéljen -a; zaplevéljenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ njivo s slabim obdelovanjem
zaplevéliti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Vrt se je zaplevelil
Pleteršnik
zapljȗnək, -nka, m. das Insectengeschmeiß, die Insectenbrut, die Made, Cig., Vrt., Svet. (Rok.), Lašče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
zaplosketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. = zafofotati: zaplosketa s perotnicami petelin, Vrt.
Pleteršnik
zapọ̑mnẹti, -im, vb. pf. dem Gedächtnisse einprägen, merken, Vrt.; (pravilna oblika nam. nav. zapomniti).
Prekmurski
zapréjti -prém dov. zapreti: Náto zaprém ocsi moje KŠ 1754, 249; i doli zapré dveri tvoje KŠ 1771, 18; Vráta za ſzebom zaprite SŠ 1796, 18; i vnouge tiſzvéti ſzam jaſz vu temniczo zápro KŠ 1771, 421; i ocsi ſzvoje ſzo zaprli KŠ 1771, 43; pren. Naj tve rane glédam i naj ſze vnyé zaprém BKM 1789, 80; Vſzejm navolám dveri zapré KŠ 1754, 265; tak czejli Nouvi Zákon zapréjo KŠ 1771, 764; Po pozdrávlenyi zapré liſzt KŠ 1771, 610; Zapré vſzejm tvojim mokam vrt BKM 1789, 409; Ar je Boug vſze pod nevernoſzt zápro KŠ 1771, 474
zapréjti se -prém se zapreti se: Csi ſze gli ocsi zapréjo BKM 1789, 388; pren. I potoki zapro ſze SŠ 1796, 169
zapr̀ti tudi zapréti -a -o zaprt: temniczo ſzmo najsli zaprto KŠ 1771, 355; Škripec šteri se glási, či ga v zapretoj roki držimo AI 1878, 32; i obadvá szta notri zaprêtiva AI 1875, br. 2, 2; dveri bi zaprte bilé KŠ 1771, 333; pren. vnabéſzi zaprt ſzidi KŠ 1754, 155; Gda je zaprta bila néba KŠ 1771, 177; Ar ſzo zaprta nebéſza BKM 1789, 341
SSKJ²
zapustíti -ím dov., zapústil (ī í)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu: pravkar je zapustil dvorano; vojaki so zapustili položaje; večkrat na dan zapusti stanovanje / zapustiti volišče / zapustiti zabavo, zborovanje / vlak je zapustil postajo odpeljal z nje
// izraža, da osebek naredi, da ne prebiva, živi več kje: zapustiti dom, domovino; zapustiti rojstni kraj / medved je že zapustil svoje bivališče; mladiči so zapustili gnezdo
2. izraža, da osebek naredi, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: dokler je bila pot neznana, ga ni zapustil; pes ni zapustil ranjenega gospodarja / tu cesta zapusti reko preneha potekati ob njej / ekspr. senca ga ne zapusti
// izraža, da osebek naredi, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: otroci so odrasli in zapustili starše / zapustiti družino / bolna žival zapusti čredo; samica zapusti mladiče / nenadoma nas je zapustil naš oče v osmrtnicah je umrl
3. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: dekle ga je zapustilo; mož je zapustil ženo
// prenehati skrbeti za koga, pomagati komu: prijatelji ga niso zapustili; velik revež je, vsi so ga zapustili; v stiski, težavah ga niso zapustili
4. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino: domačijo, posestvo je zapustil sinu; zapustil mu je veliko premoženje / ekspr. žena mu je ob smrti zapustila dva otroka / ekspr. po končani šoli je knjige zapustil bratu dal, prepustil
5. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo; pustiti: tat ni zapustil sledov / težko življenje ji je zapustilo številne gube na obrazu / umrli ni zapustil oporoke ni naredil / pog. predstava je zapustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest
6. nav. ekspr. izraža prenehanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: zapustil ga je razum, spomin, vid / telesne moči so ga zapustile / dobra volja ga je zapustila; nenadoma ga je zapustila zavest
7. pretrgati svojo dejavno vključenost v kaj: zapustiti šolo, tovarno / zapustiti delo, službo
8. publ. ne upoštevati: v svojih delih je večkrat zapustil načela estetike
● ekspr. sreča ga je zapustila prenehal je biti uspešen; ekspr. zapustiti kolesnice starega nehati živeti, delati po starem, ustaljenem načinu; kmalu bo zapustil posteljo ozdravel; evfem. zapustiti (ta) svet umreti
    zapustíti se nav. ekspr.
    zanemariti se: ženske se v teh letih rade zapustijo / postal je odličen mojster, toda kmalu se je zapustil
    zapustívši star.:
    zapustivši prijateljico, je stekla proti domu
    zapuščèn -êna -o
    1. deležnik od zapustiti: skrbeti za zapuščene otroke; umrl je od vseh zapuščen; pravkar zapuščena soba
    2. ekspr. neurejen, zanemarjen: zapuščen sadovnjak; vrt je zaradi bolezni gospodarja čisto zapuščen
    3. ekspr. prazen, nenaseljen: zapuščena vas / okoli doma je bilo vse tiho in zapuščeno / zapuščeni rovi v rudniku
    4. ekspr. osamljen, sam1: po smrti moža se je počutila zelo zapuščena
Pleteršnik
zaráhtati, -am, vb. pf. zu gackern anfangen: kure so zarahtale, Vrt.
Pleteršnik
zarẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einen Einschnitt machen, einschneiden, kerben; z. kaj; na križ z., einen Kreuzschnitt thun, Cig.; na rovaš z., mit einer Kerbe etwas verzeichnen, ankerben, Cig.; zarezan, kerbig, falzig, Cig.; — 2) falsch schneiden, verschneiden, Cig.; — 3) schlachten: jagnje z., ogr.-C., Vrt.
Pleteršnik
zarúkati, -kam, -čem, vb. pf. zu brüllen anfangen, aufbrüllen: zarukale so krave, Vrt.
Pleteršnik
zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.
Pleteršnik
zasę̑lje, n. der Weiler, Cig. (T.); povabiti koga na svoje z. (auf seine Besitzungen), SlN.; die Villa, Vrt.; hladno poletno z., Let.; zaselje poleg zaselja, drugo lepše od drugega, LjZv.
Pleteršnik
zaspáti, -spím, vb. pf. 1) durch Schlafen versäumen, verschlafen; mašo z., svojo srečo z., Cig.; — 2) schlafend zugrunde richten, im Schlafe erdrücken: otroka z., M.; "K sebi te (otroka) ne bodem djala, Bog ne daj, da b' te zaspala!" Slom.-Vrt.; — 3) einschlafen, dete je zaspalo; dolgo nisem mogel z.; — entschlafen: mirno je v Gospodu zaspal; — reč je zaspala, die Sache ist eingeschlummert, eingeschlafen, Cig., nk.; — 4) zaspán, schläfrig, verschlafen; z. sem, z. človek; zaspani ponedeljek, der Blaumontag, Cig.; zaspana pravica, verjährtes Recht, V.-Cig.; — 5) (einschläfern, ["nedobra beseda"], Senožeče-Erj. [Torb.]).
Pleteršnik
zastáti, -stȃnem, vb. pf. 1) aufhören sich zu bewegen, zurückbleiben, ins Stocken gerathen; gonjači zaženo silen krik, da so lovcem ob jednem noge zastale, LjZv.; Od čudesa godcem roke so zastale, Preš.; sapa komu od strmenja zastane, C.; delo zastane, C.; delo mu zastane, kdor pozno vstane, Z.; kupčija je zastala, Cig.; razgovor je večkrat zastal, Jurč.; — zastal, zurückgeblieben, rückständig, Cig., Jan., nk.; zastale obresti, Cig.; — 2) erwischen, Jarn.; überraschen: mrak zastane koga, Vrt.; — 3) rok z., die Frist, den Termin versäumen, Tržaška ok.
Pleteršnik
zastopovȃvəc, -vca, m. der Vertreter, Vrt.
Pleteršnik
zástor, m. die Verhüllung, Cig., C.; der Vorhang, Jarn., Cig., Jan., Dalm.-M., kajk.-Valj. (Rad); slikani zastori, Rouleaux, DZ.; — die Tapete, Guts.-Cig., Jan.; — der Schleier, C.; — das Vortuch, die Schürze, BlKr.-Cig., Navr. (Let.), Jan., Zora, Vrt.; — kočijski z., das Spritzleder, Cig.
Pleteršnik
zatəptáti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Stampfen schließen, zustampfen; z. luknjo; — 2) = s teptanjem spraviti v kaj, einstampfen: z. travo v zemljo; — 3) zu stampfen anfangen; z. z nogama, Vrt.; — 4) durch Treten verderben: živina zatepta klajo, Cig.
Število zadetkov: 1566