Predlog
auersperška auersperško pridevnikIZGOVOR: [áversperški] in [áu̯ersperški]
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
eSSKJ
bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka]
ETIMOLOGIJA: ↑bosti
- 1. koničast izrastek pri živalih ali rastlinah
- 2. iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena
- 3. zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika
ETIMOLOGIJA: ↑bosti
Celotno geslo
eSSKJ
cúcek cúcka samostalnik moškega spola [cúcək]
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. rus. cúcka < pslov. *cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz *cucь, iz vabnega klica za pse *cu cu, tako kot litov. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ - več ...
- 1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene
- 2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno ščene
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. rus. cúcka < pslov. *cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz *cucь, iz vabnega klica za pse *cu cu, tako kot litov. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ - več ...
Urbanizem
SSKJ²
dehtéti -ím [dəhteti tudi dehteti] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í)
1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad
2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni
1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad
2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni
- dehtèč -éča -e:
dehteči vrtovi; dehteče cvetlice
Celotno geslo
ePravopis
Dublinski grad
Predlog
Dublinskega gradu in Dublinskega grada samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad v Dublinu
IZGOVOR: [dáblinski grát], rodilnik [dáblinskega gradú] in [dáblinskega gráda]
PRIMERJAJ: dublinski
Celotno geslo
Frazemi
Urbanizem
Celotno geslo
ePravopis
Kroměříž
Predlog
Kroměřiža samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Češkem
IZGOVOR: [krómnjeržiš], rodilnik [krómnjeržiža]
BESEDOTVORJE: Kroměřižan, Kroměřižanka, Kroměřižanov, Kroměřižankin, kroměřiški
Pravopis
lóčen1 -a -o (ọ́) Vrtovi so ~i z ograjami; nestrok. biti ~ |strok. razvezan|
lóčeni -a -o (ọ́) razpravljati o čem na ~i seji; dodatek za ~o življenje |zaradi službenih dolžnosti v različnih krajih|
lóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
lóčeni -a -o (ọ́) razpravljati o čem na ~i seji; dodatek za ~o življenje |zaradi službenih dolžnosti v različnih krajih|
lóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
Pleteršnik
mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.-Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.-Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
Geografija
Geografija
Geografija
SSKJ²
obdáti -dám dov., 2. mn. obdáste in obdáte; obdál (á)
1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem; obdati nasad z ograjo; palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom
// postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil
2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro; obdati stene z opažem obložiti; obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili
3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni; obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem
4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je
5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina
● knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljiv
1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem; obdati nasad z ograjo; palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom
// postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil
2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro; obdati stene z opažem obložiti; obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili
3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni; obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem
4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je
5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina
● knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljiv
- obdán -a -o:
z obzidjem obdano mesto
SSKJ²
obkróžati -am nedov. (ọ́)
1. gibati se, hoditi okrog česa: psa sta renče obkrožala vsak svoj trop / ptice so obkrožale ponesrečenca / zemljo obkroža množica satelitov kroži okoli nje
2. biti, nahajati se okrog česa: hotel obkroža borov gozd; vrtovi obkrožajo vas / čelo mu obkrožajo bujni lasje / obkrožal jih je gost dim
// biti, obstajati v življenjskem okolju koga: seznaniti otroka s predmeti, ki ga obkrožajo
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen razmer, kot jih nakazuje samostalnik: obkrožati koga z ljubeznijo, skrbjo
● knjiž. take misli so ga obkrožale vso pot je premišljeval o tem
1. gibati se, hoditi okrog česa: psa sta renče obkrožala vsak svoj trop / ptice so obkrožale ponesrečenca / zemljo obkroža množica satelitov kroži okoli nje
2. biti, nahajati se okrog česa: hotel obkroža borov gozd; vrtovi obkrožajo vas / čelo mu obkrožajo bujni lasje / obkrožal jih je gost dim
// biti, obstajati v življenjskem okolju koga: seznaniti otroka s predmeti, ki ga obkrožajo
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen razmer, kot jih nakazuje samostalnik: obkrožati koga z ljubeznijo, skrbjo
● knjiž. take misli so ga obkrožale vso pot je premišljeval o tem
- obkrožajóč -a -e:
obkrožajoč obroč; morje obkrožajoče dežele
Urbanizem
SSKJ²
ornamentálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta
2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi
1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta
2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi
- ornamentálno prisl.:
obleka na kipu ima ornamentalno položene gube
Urbanizem
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 45
Dostopnost