Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo
SSKJ
píti píjem nedov. (í) 
  1. 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto
    // piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom
    // zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo
  2. 2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka; najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino
  3. 3. uživati alkoholne pijače
    1. a) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali; nekoliko je že pil, zato tako govori; pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit
    2. b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije; pije iz obupa; začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo
  4. 4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic; z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala; žejno je pil lepoto polj gledal
    // pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje
    // zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo
  5. 5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso; južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje
  6. 6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije; suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso
    ● 
    ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno
    pijóč -a -e: otrok je pijoč zaspal; jedoči in pijoči gostje
SSKJ
popíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: popijati pot z robcem
    // vpijati, vsrkavati: suha zemlja je sproti popijala vodo
  2. 2. star. popivati: samo popija in zapravlja
SSKJ
resorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vpijati, vsrkavati: črevesne resice resorbirajo hranilne snovi; resorbirati vlago, vodo
SSKJ
sesáti -ám [səs in sesnedov. (á ȃ) 
  1. 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom
    // sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo
    // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri
  2. 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice
  3. 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito
    // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom
  4. 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto
    ● 
    pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči
SSKJ
vsesávati -am [səs in sesnedov. (ȃ) 
  1. 1. s sesanjem spravljati vase: vsesavati z mlekom tudi zrak
    // z zračnim tokom spravljati v kaj: sesalnik vsesava smeti; stroj vsesava sneg; vsesavati plin
  2. 2. ekspr. vpijati, vsrkavati: suha prst je vsesavala vodo / obleka vsesava pot
    ● 
    ekspr. vsesaval je vsako njegovo besedo pozorno poslušal
    vsesávati se s sesalom prodirati v kaj: brenclji so se volom vsesavali v vrat; pren., ekspr. misel na smrt se mu vsesava v srce
    ● 
    ekspr. njegove oči so se vsesavale v naslov knjige nepremično je gledal vanj
SSKJ
vsrkávanje -a (ȃ) glagolnik od vsrkavati: naprava za vsrkavanje mivke; izpihovanje in vsrkavanje / vsrkavanje hranljivih snovi; sposobnost tal za vsrkavanje vlage
SSKJ
vsrkávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. s srkanjem spravljati vase: vsrkavati zdravilni čaj / ekspr. vsrkavati gorski zrak vdihavati
    // z zračnim tokom spravljati v kaj: vsrkavati tekočino v cevko; priprava vsrkava prah
  2. 2. sprejemati vase: moka vsrkava vlago; suha zemlja je hitro vsrkavala vodo; vsrkavati pline / vsrkavati svetlobo, sončne žarke
    ● 
    ekspr. otrok je vsrkaval njene besede pazljivo jo je poslušal; ekspr. mesto je vsrkavalo vedno nove prebivalce vanj so se vključevali
SSKJ
vsrkováti -újem nedov. (á ȗ) vsrkavati: vsrkovati zdravilno tekočino
Število zadetkov: 9