Zadetki iskanja
Vorenc
če člen., F8, aggravescere, zhe dale li teshiſhe perhajati, ſturiti, noſſiti; approximare, ſe pomikati zhe daile blishe k'nam li bliṡhe; crebrescere, zhe dle li vezh ſe fliſſati, gmèrate, ṡgoditi; increbrescere, raſti, ali zhe dle li vekſhe perhajati; ingravescere, zhe dle, li vekſho teṡhavo nakladati; magis ac magis, zhe daile vezh, zhe daile li vezh; tumultus factus est, zhe daile li vekſhi ſhum je vſtajal
Pleteršnik
izmẹ̑noma, adv. abwechselnd: vstajal je in pletel koš, potem spet molil, in tako dalje izmenoma, Cv.
Vorenc
li1 člen., agesis, li daile aku ti hozheṡh; aggravescere, zhe dale li teshiſhe perhajati, ſturiti, noſſiti; licet ne? ſe li ſpodobi; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; reciscere, rescire, ṡveiditi, ſhe li potle ṡveiditi; singulariter, ſuſebnu, poſèbe, ṡlaſti, li ti ſam; tumultus factus est, zhe daile li vekſhi ſhum je vſtajal
SSKJ²
podpréti -prèm dov., podpŕl (ẹ́ ȅ)
1. narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: ko je vstajal, ga je moral podpreti / hitro ga je podprl, da ni padel
// dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: sede in podpre brado z levico; z obema rokama si je podprl glavo
2. postaviti oporo: podpreti veje drevesa / razmajane tramove je moral podpreti
3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči
a) olajšati komu življenjske razmere: podpreti ponesrečence
b) omogočiti komu določeno dejavnost: znanstvenika so že večkrat podprli / denarno podpreti
// z dajanjem pomoči omogočiti kaj sploh: podprl ga je v njegovih prizadevanjih / podpreti predlog odbora / nima argumentov, da bi z njimi podprl trditev dokazal, utemeljil
1. narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: ko je vstajal, ga je moral podpreti / hitro ga je podprl, da ni padel
// dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: sede in podpre brado z levico; z obema rokama si je podprl glavo
2. postaviti oporo: podpreti veje drevesa / razmajane tramove je moral podpreti
3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči
a) olajšati komu življenjske razmere: podpreti ponesrečence
b) omogočiti komu določeno dejavnost: znanstvenika so že večkrat podprli / denarno podpreti
// z dajanjem pomoči omogočiti kaj sploh: podprl ga je v njegovih prizadevanjih / podpreti predlog odbora / nima argumentov, da bi z njimi podprl trditev dokazal, utemeljil
- podpréti se
1. ekspr. najesti in napiti se: pridi, da se malo podpreš; podpreti se z gnjatjo in vinom
2. star. opreti se: dvignil se je in se podprl na komolce
- podpŕt -a -o:
dobro so podprti za dolgo pot; z dokazi podprta sodba; uta je bila podprta s koli
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
prebujênje -a s (é)
glagolnik od prebuditi: vstajal je takoj po prebujenju / prebujenje narave / vplivati na politično prebujenje / prebujenje novih družbenih sil v svetu
glagolnik od prebuditi: vstajal je takoj po prebujenju / prebujenje narave / vplivati na politično prebujenje / prebujenje novih družbenih sil v svetu
SSKJ²
sèmintjà in sèm in tjà [səmintja in semintja] prisl., piše se narazen (ə̏-ȁ; ȅ-ȁ)
1. izraža premikanje v različne smeri ali položaj v njih: premikati, tekati sem in tja; blodil je sem in tja po gozdu / sem in tja so ležali ranjenci
2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: sem in tja je vstajal s stola in pogledoval skozi okno; sem in tja se le zgodi kaj zanimivega
3. ekspr. izraža nenačrtnost, nepremišljenost: želel je, da ne bi govorili sem in tja, ampak se odločili za predlagani načrt / ugibali so sem in tja, kaj naj storijo; sam.:, ekspr. po kratkem semintja je povedal kar naravnost po kratkem omahovanju, pomišljanju; prim. sem
1. izraža premikanje v različne smeri ali položaj v njih: premikati, tekati sem in tja; blodil je sem in tja po gozdu / sem in tja so ležali ranjenci
2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: sem in tja je vstajal s stola in pogledoval skozi okno; sem in tja se le zgodi kaj zanimivega
3. ekspr. izraža nenačrtnost, nepremišljenost: želel je, da ne bi govorili sem in tja, ampak se odločili za predlagani načrt / ugibali so sem in tja, kaj naj storijo; sam.:, ekspr. po kratkem semintja je povedal kar naravnost po kratkem omahovanju, pomišljanju; prim. sem
Celotno geslo
Sinonimni
Vorenc
šum m, F4, poppysmus, -mi, tá glás, ali ſhúm, kadar ſe s'rokami v'kupai luṡzhi; sonitus foliorum, ſhumenîe tega lyſtja, ſhum tega lyſtja; susurrus, -ri, ſhum, ſhumeinîe; tumultus factus est, zhe daile li vekſhi ſhum je vſtajal
Celotno geslo
Frazemi
trepetlíka Frazemi s sestavino trepetlíka:
strésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kot trepetlíka
strésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kot trepetlíka
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
vstájati -am nedov. (ā)
1. spravljati se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: plesalci so vstajali in se postavljali v vrsto; vstajati izza mize; vstajati iz postelje s pomočjo drugih; počasi, previdno, ekspr. trudno vstajati / od viharja poleženo žito že vstaja
// spravljati se v pokončen položaj po spanju, počitku: po budnici so začeli vstajati; zjutraj težko vstaja; zgodaj, z dnevom vstajati
// (po ozdravljenju) zapuščati bolniško posteljo: bolnik že vstaja; ne bi še smela vstajati
2. ekspr., v zvezi z od prenehavati delati kaj v sedečem položaju: nerad vstaja od branja; večkrat vstaja od dela, učenja
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom začenjati se kazati višje od okolice: pred njimi je iz morja vstajalo kopno / na obzorju vstaja mesec vzhaja
// pojavljati se premikajoč se s tal navzgor: izpod nog so vstajali oblaki prahu; na morju so vstajali valovi / iz vlažne zemlje je vstajal hlad se je širil
// nastajati, pojavljati se sploh: zunaj je vstajal dan; za gorami vstaja nevihta, vihar / vstajal ji je dvom, sum začenjala je dvomiti, sumiti; v njem je vstajala jeza postajal je jezen
4. ekspr. pojavljati se v zavesti koga: iz pozabe so druga za drugo vstajale podobe; v njem je vstajala preteklost, zavest krivde
5. ekspr. prenehavati biti v negativnem, neugodnem stanju: vstajati iz moralne pokvarjenosti, revščine / po vojni je domovina le počasi vstajala se obnavljala
6. ekspr. upirati se, nasprotovati komu: ljudstvo po deželi vstaja; kmetje so pogosto vstajali proti graščakom, zoper gospodo
● ekspr. lasje so mi vstajali, ko sem to poslušal čutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; vstajati lačen od mize ne dobiti dovolj jesti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
1. spravljati se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: plesalci so vstajali in se postavljali v vrsto; vstajati izza mize; vstajati iz postelje s pomočjo drugih; počasi, previdno, ekspr. trudno vstajati / od viharja poleženo žito že vstaja
// spravljati se v pokončen položaj po spanju, počitku: po budnici so začeli vstajati; zjutraj težko vstaja; zgodaj, z dnevom vstajati
// (po ozdravljenju) zapuščati bolniško posteljo: bolnik že vstaja; ne bi še smela vstajati
2. ekspr., v zvezi z od prenehavati delati kaj v sedečem položaju: nerad vstaja od branja; večkrat vstaja od dela, učenja
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom začenjati se kazati višje od okolice: pred njimi je iz morja vstajalo kopno / na obzorju vstaja mesec vzhaja
// pojavljati se premikajoč se s tal navzgor: izpod nog so vstajali oblaki prahu; na morju so vstajali valovi / iz vlažne zemlje je vstajal hlad se je širil
// nastajati, pojavljati se sploh: zunaj je vstajal dan; za gorami vstaja nevihta, vihar / vstajal ji je dvom, sum začenjala je dvomiti, sumiti; v njem je vstajala jeza postajal je jezen
4. ekspr. pojavljati se v zavesti koga: iz pozabe so druga za drugo vstajale podobe; v njem je vstajala preteklost, zavest krivde
5. ekspr. prenehavati biti v negativnem, neugodnem stanju: vstajati iz moralne pokvarjenosti, revščine / po vojni je domovina le počasi vstajala se obnavljala
6. ekspr. upirati se, nasprotovati komu: ljudstvo po deželi vstaja; kmetje so pogosto vstajali proti graščakom, zoper gospodo
● ekspr. lasje so mi vstajali, ko sem to poslušal čutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; vstajati lačen od mize ne dobiti dovolj jesti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
- vstajáje :
vstajaje s stola, se je poslovil
- vstajajóč -a -e:
iz vode vstajajoči hlapi; vstajajoče jutro
Celotno geslo
Sinonimni
vstájati -am nedov.
spravljati se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: upirati se
Vorenc
vstajati nedov., F4, consurgere, v'kupai gori vſtajati, ſe pouṡdigniti, zhes eniga druṡiga ſe uṡdigniti; insurgere, zhes eniga ſe uṡdigniti, vſtajati; matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai ṡgudai vſtaja; tumultus factus est, zhe daile li vekſhi ſhum je vſtajal
SSKJ²
zaležáti se -ím se dov. (á í)
1. ležeč se zadržati kje predolgo: če se zaležiš, zamudiš vlak / dolgo se zaležati
2. ekspr. od predolgega ležanja postati trd, negibčen: bolnik ni vstajal in telovadil, zato se je zaležal
1. ležeč se zadržati kje predolgo: če se zaležiš, zamudiš vlak / dolgo se zaležati
2. ekspr. od predolgega ležanja postati trd, negibčen: bolnik ni vstajal in telovadil, zato se je zaležal
- zaležáti si preh.
1. s pritiskom pri ležanju povzročiti, da postane del telesa mravljinčast, manj gibljiv: zaležati si nogo, roko
2. z ležanjem povzročiti, da kaj pride v določen nepravi položaj in tam ostane: zaležati si lase / zaležati si obraz
- zaležáti preh., nar.
zaradi dolgega ležanja zamuditi: zaležati sončni vzhod / zaležati šolo, vlak
- zaležán -a -o
deležnik od zaležati se: zaležan človek; zaležani lasje
// zaradi dolgega ležanja pokvarjen, slab: zaležano žito / zaležano perilo
SSKJ²
zmérom prisl. (ẹ̑)
1. izraža, da kaj obstaja, se dogaja brez prenehanja: zmerom so ji nagajali; ključ nosi zmerom s seboj; ekspr.: zmerom in zmerom je vstajal izza mize; spremlja nas zmerom in povsod
2. izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: zmerom se vrača ob istem času; kadar mu je pisala, mu je zmerom priložila denar / zmerom znova začenja prepir
3. v zvezi s še izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: še zmerom dežuje; še zmerom upajo, da se bodo vrnili; državi sta še zmerom v vojnem stanju
4. v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: tam bo ostal za zmerom; ta stvar je za zmerom izgubljena; to je njegova last za zmerom
5. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: hrup je prihajal zmerom bliže; zmerom bolj tiho je bilo; zmerom več je ljudi, ki mislijo tako; plezali so zmerom više
● evfem. zaspati za zmerom umreti
1. izraža, da kaj obstaja, se dogaja brez prenehanja: zmerom so ji nagajali; ključ nosi zmerom s seboj; ekspr.: zmerom in zmerom je vstajal izza mize; spremlja nas zmerom in povsod
2. izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: zmerom se vrača ob istem času; kadar mu je pisala, mu je zmerom priložila denar / zmerom znova začenja prepir
3. v zvezi s še izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: še zmerom dežuje; še zmerom upajo, da se bodo vrnili; državi sta še zmerom v vojnem stanju
4. v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: tam bo ostal za zmerom; ta stvar je za zmerom izgubljena; to je njegova last za zmerom
5. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: hrup je prihajal zmerom bliže; zmerom bolj tiho je bilo; zmerom več je ljudi, ki mislijo tako; plezali so zmerom više
● evfem. zaspati za zmerom umreti
Število zadetkov: 17
Dostopnost