Zadetki iskanja
Vorenc
SSKJ²
uokvíriti -im dov. (ī ȋ)
1. dati, vstaviti v okvir: uokviriti sliko / uokviriti oglas v časopisu
2. knjiž. obdati, obkrožiti: uokviriti vrt z živo mejo / na starost so ji gube uokvirile oči
3. knjiž. omejiti, določiti: uokviriti dramsko dogajanje / uokviriti pogoje
1. dati, vstaviti v okvir: uokviriti sliko / uokviriti oglas v časopisu
2. knjiž. obdati, obkrožiti: uokviriti vrt z živo mejo / na starost so ji gube uokvirile oči
3. knjiž. omejiti, določiti: uokviriti dramsko dogajanje / uokviriti pogoje
- uokvírjen -a -o:
uokvirjeni članki v časopisu; z zlatim okvirjem uokvirjeno ogledalo
SSKJ²
upòr -ôra m (ȍ ó)
1. glagolnik od upreti se, upirati se: zlomiti otrokov upor / ekspr. v njem se je porodil upor
2. dejavnost, s katero se kdo upre, upira: upor izbruhne, se izjalovi, zajame vso deželo; organizirati, streti, voditi upor; knjiž. netiti upor; ekspr. potlačiti, zadušiti, zasejati upor; pozivati, ekspr. zapeljevati k uporu; sodelovati v uporu; krajevni upori; vojaški upor; upor proti okupatorju; upor na ladji; žarišče upora / dvigniti se v upor
♦ zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva
3. kar mora premagovati telo pri premikanju v tekočini, plinu ali tekočina, plin pri premikanju v ceveh: upor se poveča, zmanjša; izračunati upor; premagovati vodni, zračni upor; upor plina
4. fiz., teh., navadno v zvezi električni upor lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka: izmeriti električni upor tuljave; žica z velikim uporom; enota električnega upora / ohmski upor zaradi katerega električna priprava, naprava oddaja toploto
5. elektr. predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost: izdelovati upore; vstaviti upor; vezava uporov; upori in tuljave / drsni upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grelni upor ki pri prehodu električnega toka oddaja toploto za gretje; odvodni upor med vodniki in zemljo za odvajanje statične elektrike; plastni upor katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; spremenljivi upor
1. glagolnik od upreti se, upirati se: zlomiti otrokov upor / ekspr. v njem se je porodil upor
2. dejavnost, s katero se kdo upre, upira: upor izbruhne, se izjalovi, zajame vso deželo; organizirati, streti, voditi upor; knjiž. netiti upor; ekspr. potlačiti, zadušiti, zasejati upor; pozivati, ekspr. zapeljevati k uporu; sodelovati v uporu; krajevni upori; vojaški upor; upor proti okupatorju; upor na ladji; žarišče upora / dvigniti se v upor
♦ zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva
3. kar mora premagovati telo pri premikanju v tekočini, plinu ali tekočina, plin pri premikanju v ceveh: upor se poveča, zmanjša; izračunati upor; premagovati vodni, zračni upor; upor plina
4. fiz., teh., navadno v zvezi električni upor lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka: izmeriti električni upor tuljave; žica z velikim uporom; enota električnega upora / ohmski upor zaradi katerega električna priprava, naprava oddaja toploto
5. elektr. predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost: izdelovati upore; vstaviti upor; vezava uporov; upori in tuljave / drsni upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grelni upor ki pri prehodu električnega toka oddaja toploto za gretje; odvodni upor med vodniki in zemljo za odvajanje statične elektrike; plastni upor katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; spremenljivi upor
Pravopis
upòr -ôra m, pojm. (ȍ ó)
1. preprečiti ~; voditi ~
2. premagovati ~; električni ~; zračni ~; števn., elektr.: vstaviti ~; drsni ~
1. preprečiti ~; voditi ~
2. premagovati ~; električni ~; zračni ~; števn., elektr.: vstaviti ~; drsni ~
Vorenc
Vorenc
ustanoviti dov., F4, firmare, vſtanoviti, gruṡhiti, ṡaterjovati, terditi; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti; sistere, vſtaviti, vſtonoviti, vtarditi, pred eniga priti, naprei poſtaviti, ṡmyrom ſtati, ṡaderṡhati, poſtaviti
Vorenc
ustaviti dov., F5, eccheneis, -dis, ena maihina morṡka ribiza, kadar ſe barke popade, taku jo vſtavi, ali obderṡhy, de ne more naprei; elaties, vel elatites, blutstein, kryuni kamen, kateri kry vſtavi; jacere ancoras, te mazhke ṡheléṡne v'vodó vrézhi, barko vſtaviti; retinere, ohraniti, ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; sistere, vſtaviti, vſtonoviti
Vorenc
ustaviti se dov., F2, gradum sistere, obſtati, ſe vſtaviti, s'myrom ſtati; sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli ſe vdati, ali uleizhi, ſe vſtaviti
Besedje16
Pleteršnik
utóriti, -tǫ́rim, vb. pf. gergeln, kimmen, Z.; — = keblu, sodu vstaviti dno, Soška dol.-Erj. (Torb.).
Vorenc
utrditi (v'trditi) dov., F7, edurare, vtarditi, terdú ſturiti; fortificare, mozhnu délati, v'tarditi; indurare, vtarditi, obterditi, tardú ſturiti, oterpnéti; intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti; obdurere, obdurescere, obdurare, vterditi, terd poſtati; praedurare, cilú vtarditi, ṡlu tardu ſturiti, pretarditi; sistere, vſtaviti, vſtonoviti, vtarditi, pred eniga priti, naprei poſtaviti
Celotno geslo
Vezljivostni G
uvêsti uvêdem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vpeljati koga v kaj
Novega delavca morajo v kolektiv šele uvesti.
Novega delavca morajo v kolektiv šele uvesti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vpeljati kaj v kaj
V proizvodnjo so uvedli visoko zmogljive računalnike.
V proizvodnjo so uvedli visoko zmogljive računalnike.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj
Uvedli so poseben davek.
Uvedli so poseben davek.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejavnost'
Pri njih so uvedli disciplino in red.
Pri njih so uvedli disciplino in red.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj na novo vključiti koga/kaj
Pesnik je (v svojo poezijo) uvedel nove oblike.
Pesnik je (v svojo poezijo) uvedel nove oblike.
6.
neobčevalno knjižno kdo/kaj pripeljati koga/kaj v/skozi kaj / kam
Hodnik uvede obiskovalca v razkošno dvorano.
Hodnik uvede obiskovalca v razkošno dvorano.
7.
iz kemije kdo/kaj vpeljati kaj v kaj
Tri nitroskupine se uvede v toluen.
Tri nitroskupine se uvede v toluen.
8.
iz matematike kdo/kaj vpeljati kaj
Uvede se novo neznanko.
Uvede se novo neznanko.
Vorenc
v'mes prisl., F102, I. immiscere, ṡméſhati, v'meis ṡméſhati; immiscere, ſe v'meis meſhati, ali pazhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; interjicere, v'meis vreizhi; intermedius, -a, -um, kar je v'meis, ali poleg; intermiscere, v'meis ṡméſhati; interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen; intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti; intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan; intervallum, praṡnoſt, proſtor v'meis; interveniens, interventor, kateri v'meis pride; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan, v'meis ṡméſhan; subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeiṡ; subcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan; subeunt morbi, boleṡni v'meis prideo; submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ; subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II. immixtio, v'meis meiſhanîe; interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
SSKJ²
vcepíti in vcépiti -im dov. (ī ẹ́)
1. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo: vcepiti komu bolezenske klice / vcepiti cepivo
♦ med. vcepiti serum
2. vstaviti cepič, požlahtniti s cepljenjem: vcepiti žlahtno sorto na tepko / vcepiti divjak z žlahtno sorto
3. ekspr. z močnim vplivom doseči, da kdo dela, ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: vcepiti komu delovne navade, narodno zavest; vcepiti komu ponos, predsodke / vcepiti komu kaj v srce, zavest
1. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo: vcepiti komu bolezenske klice / vcepiti cepivo
♦ med. vcepiti serum
2. vstaviti cepič, požlahtniti s cepljenjem: vcepiti žlahtno sorto na tepko / vcepiti divjak z žlahtno sorto
3. ekspr. z močnim vplivom doseči, da kdo dela, ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: vcepiti komu delovne navade, narodno zavest; vcepiti komu ponos, predsodke / vcepiti komu kaj v srce, zavest
- vcépljen -a -o:
vcepljen cepič
Vorenc
vdati se dov., F4, exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli ſe vdati, ali uliezhi, ſe vſtaviti; tradere se, ſe v'roke dati, ſe vdati, ſe ṡdati
SSKJ²
vdéti vdénem dov., vdêni vdeníte (ẹ́)
1. deti kaj v uho šivanke tako, da pride skozi: vdeti sukanec; volnena nit se težko vdene / vdeti v uho / vdeti v šivanko
// deti kaj v ozko, tesno odprtino sploh: vdeti uhan v uho; vdeti vezalke v čevlje / vdeti žagico skozi luknjico / vdeti elastiko v pas
2. vstaviti, vložiti: vdeti list v pisalni stroj / vdeti šipo v okvir / vdeti vrata natakniti
● nar. gorenjsko kmalu se je pokazalo, da jo je vdel je pravilno naredil, se je pravilno odločil
1. deti kaj v uho šivanke tako, da pride skozi: vdeti sukanec; volnena nit se težko vdene / vdeti v uho / vdeti v šivanko
// deti kaj v ozko, tesno odprtino sploh: vdeti uhan v uho; vdeti vezalke v čevlje / vdeti žagico skozi luknjico / vdeti elastiko v pas
2. vstaviti, vložiti: vdeti list v pisalni stroj / vdeti šipo v okvir / vdeti vrata natakniti
● nar. gorenjsko kmalu se je pokazalo, da jo je vdel je pravilno naredil, se je pravilno odločil
- vdét -a -o:
vdeta nit
Pravopis
vdéti vdénem dov. vdétje; drugo gl. deti1 (ẹ́) kaj ~ sukanec; vdeti kaj v kaj ~ uhan v uho; redk. ~ list v pisalni stroj vložiti, vstaviti
SSKJ²
vkljúčiti -im dov. (ú ȗ)
1. vzpostaviti (s stikalom) električni tok in s tem omogočiti delovanje česa: vključiti računalnik, likalnik, televizijski sprejemnik; aparat se vključi s pritiskom na gumb, s stikalom; grelec se vključi avtomatsko / vključiti električni tok
♦ elektr. vzpostaviti električno zvezo, napajanje (za daljši čas) z vtaknitvijo vtiča v vtičnico
2. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: v podjetje so vključili več novih obratov; v to občino so vključili še nekaj okoliških vasi / nove borce so vključili v drugo četo
// narediti, da kaj dobi svoje mesto v kaki celoti: vključiti pomivalni stroj med kuhinjske elemente / vključiti slovensko književnost v evropsko / vključiti rezultate analiz v raziskavo / vključiti v ceno prevoz všteti; vključiti v program nekaj pevskih točk vstaviti
3. narediti, da postane kdo član kake organizacije, skupnosti: vključiti koga v športno društvo / vključiti otroke v vzgojno-varstvene ustanove / poskušali so ga vključiti v svojo družbo
4. narediti, da kdo začne sodelovati pri kaki dejavnosti: vključiti v preiskavo različne strokovnjake; vključiti v razpravo nove priče / vključiti koga v igro, pogovor
1. vzpostaviti (s stikalom) električni tok in s tem omogočiti delovanje česa: vključiti računalnik, likalnik, televizijski sprejemnik; aparat se vključi s pritiskom na gumb, s stikalom; grelec se vključi avtomatsko / vključiti električni tok
♦ elektr. vzpostaviti električno zvezo, napajanje (za daljši čas) z vtaknitvijo vtiča v vtičnico
2. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: v podjetje so vključili več novih obratov; v to občino so vključili še nekaj okoliških vasi / nove borce so vključili v drugo četo
// narediti, da kaj dobi svoje mesto v kaki celoti: vključiti pomivalni stroj med kuhinjske elemente / vključiti slovensko književnost v evropsko / vključiti rezultate analiz v raziskavo / vključiti v ceno prevoz všteti; vključiti v program nekaj pevskih točk vstaviti
3. narediti, da postane kdo član kake organizacije, skupnosti: vključiti koga v športno društvo / vključiti otroke v vzgojno-varstvene ustanove / poskušali so ga vključiti v svojo družbo
4. narediti, da kdo začne sodelovati pri kaki dejavnosti: vključiti v preiskavo različne strokovnjake; vključiti v razpravo nove priče / vključiti koga v igro, pogovor
- vkljúčiti se
1. postati član kake organizacije, skupnosti: vključiti se v družbo okoliških otrok / vključiti se v stranko včlaniti se
2. postati dejavno, čustveno povezan s kako skupnostjo: ni se mogel vključiti v novo sosesko
3. začeti sodelovati pri kaki dejavnosti: vključiti se v akcijo; vključiti se v napredno gibanje, v sodobne politične tokove / vključiti se v delo / vključiti se v zabavo / vključiti se v pogovor
- vključívši star.:
pospešiti delo, vključivši nove sodelavce
- vkljúčen -a -o:
pustiti likalnik vključen; rešilni avtomobil z vključeno sireno
Celotno geslo
Vezljivostni G
vkljúčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj omogočiti kaj , da deluje
Aparat je vključila /s pritiskom na gumb / z gumbom/.
Aparat je vključila /s pritiskom na gumb / z gumbom/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vzeti koga/kaj kot sestavni del v/na/pod/med kaj / kam
V podjetje so vključili več novih obratov.
V podjetje so vključili več novih obratov.
3.
kdo/kaj vzeti koga/kaj kot člana v kaj / kam
Fanta so vključili v športno društvo.
Fanta so vključili v športno društvo.
4.
kdo/kaj vzeti z določenim namenom koga/kaj v kaj / kam
V preiskavo so vključili različne strokovnjake.
V preiskavo so vključili različne strokovnjake.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vzeti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vključili v oskrbo.
Bolnika so vključili v oskrbo.
6.
iz elektrotehnike kdo/kaj omogočiti, vzpostaviti električno zvezo
Vključil je vse aparate.
Vključil je vse aparate.
SSKJ²
vkomponírati -am dov. (ȋ)
knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa; vstaviti, vgraditi: vkomponirati spomenik v naravno okolje / zgodbo je v celoti vkomponiral v roman / v pripoved rad vkomponira osebne spomine
knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa; vstaviti, vgraditi: vkomponirati spomenik v naravno okolje / zgodbo je v celoti vkomponiral v roman / v pripoved rad vkomponira osebne spomine
- vkomponíran -a -o:
spomenik z vkomponiranimi lesenimi elementi; dobro, slabo vkomponiran
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 111
Dostopnost