Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]
    1. neformalno, navadno slabšalno ženska
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
    2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
SSKJ²
banálen -lna -o prid., banálnejši (ȃ)
pusto vsakdanji, obrabljen, plehek: to ni le banalen poklon, resnico govorim; banalne fraze, zgodbe / banalen dovtip neokusen, priskuten; banalno, obsceno in vulgarno govorjenje / banalni primeri; banalne situacije; banalna dejstva
// nepomemben: banalni problemi; vlogo lahko zavrnejo že zaradi povsem banalne napake; banalne stvari, zadeve; banalna vprašanja
// predvidljiv: tako banalne napake si ne bi smel privoščiti
 
med. banalen prehlad navaden prehlad
    banálno prisl.:
    rekel je nekaj banalno sočutnih besed
bêmti in bémti; tudi bênti medmet [bêmti] in [bémti]
    1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
    2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
ETIMOLOGIJA: jebemti
bênti in bénti, bêmti
Celotno geslo Sprotni
brezjájčnik samostalnik moškega spola
    1. vulgarno kdor nima, ne zagovarja lastnega mnenja, stališč in se navadno vede pretirano uslužno, ponižno SINONIMI: brezhrbteničarbrezhrbteničnik
      1.1 vulgarno moški, ki se mu pripisuje pomanjkanje stereotipnih moških lastnosti  
ETIMOLOGIJA: iz brezjajčni
Celotno geslo Frazemi
bríga Frazemi s sestavino bríga:
devêta bríga, zádnja bríga
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
fák medmet [fák]
    1. vulgarno izraža, da je govorec nad čim neprijetno, negativno presenečen, česa ne odobrava
      1.1. vulgarno izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
    2. kot členek, vulgarno uvaja v izjavo, zlasti o čem, kar govorec dojema kot neugodno, negativno
FRAZEOLOGIJA: Fak no.
ETIMOLOGIJA: fuck
Celotno geslo Sprotni
fákič samostalnik moškega spola
    1. vulgarno iztegnjen sredinec, navadno kot žaljiva gesta 
      1.1 vulgarno sredinec sploh  
Celotno geslo Sprotni
fúknjen pridevnik
    1. vulgarno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno, razumno ali daje tak vtis SINONIMI: trčenzmešan
      1.1 vulgarno ki kaže, izraža odsotnost take sposobnosti  
    2. vulgarno ki pri kom vzbuja izrazito negativna, sovražna občutja, odpor 
      2.1 vulgarno ki pri kom vzbuja negativna občutja, navadno zaradi mnenja, da se mu pripisuje večji pomen, vrednost, kot jo ima  
Celotno geslo Frazemi
hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
SSKJ²
izrážati -am nedov. (á)
1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izražati mnenja, pomisleke; izražati presenečenje, veselje; izražati miselno sorodnost s kom; burno izražati svoja čustva; javno izražati svoje prepričanje, pripadnost; ustno, pisno izražati svoje zahteve; izražati svoje misli v pesniški obliki; izražati z besedami, kretnjami, mimiko; izražati doživetja z glasbo, s slikarskimi sredstvi
2. biti zunanja podoba, znamenje človekovega razpoloženja, čustvovanja: njen obraz izraža grozo, žalost; stroge oči so izražale nenaklonjenost; v njenih kretnjah se izraža milina
// biti zunanja podoba, znamenje česa sploh: umetnost izraža svojo dobo / izbrani so le tisti teksti, ki prepričljivo izražajo zahtevo po narodnostni enakopravnosti
3. biti nosilec kakega pomena, lastnosti: pridevniki lahko izražajo več stopenj svojega pomena; izražati istočasnost dejanja
// biti nosilec kake vsebine: nekatere pesmi izražajo ilirsko tendenco; skupno sporočilo izraža pripravljenost vlad za nadaljnje sodelovanje
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izražati komu občudovanje, priznanje; izražati podporo pravicam homoseksualcev; izražati upanje v zmago / publ. obe strani izražata zadovoljstvo nad dosedanjim potekom pogovorov; vlada izraža zaskrbljenost zaradi tega incidenta / publ. s šolstvom izražamo posebno skrb za mladino
5. prikazovati, podajati z določenimi znaki, enotami: izražati dolžino v metrih; izražati vrednost blaga v dolarjih; dviganje cen se izraža v odstotkih
    izrážati se 
    1. uporabljati jezik za podajanje, posredovanje misli, čustev: tako so se izražali klasiki; fant se zna izražati; izbrano, lepo se izražati; izražati se knjižno, vulgarno; pisno se slabo izraža; rad se izraža s frazami, manjšalnicami; z lahkoto, muko se izražati / so slikarji, ki se izražajo predvsem z barvo
    // publ., navadno s prislovom pripovedovati svoje mnenje: grdo, grobo, spoštljivo, žaljivo se izražati o kom; o prireditvi se izražajo pohvalno, ugodno, ekspr. s samimi superlativi
    2. navadno s prislovnim določilom biti viden, kazati se v čem: ljubezen do domovine se izraža v vsem njegovem delu; v mitologiji se izražajo odnosi človeka do narave / knjiž. duh ljudstva se izraža v njegovem javnem življenju
    izražajóč -a -e:
    izražajoč mnenje večine, ga je predlagal za delegata; pojem izražajoča beseda; kulturno snovanje, izražajoče se v umetnosti
jebêmti in jebémti; in jebênti medmet [jebêmti] in [jebémti]
    1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
    2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
FRAZEOLOGIJA: Jebemti boga!, Jebemti mater!
ETIMOLOGIJA: iz jebem ti
jebênti in jebénti; in jebêmti medmet [jebênti] in [jebénti]
    1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
    2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
      2.1. vulgarno izraža, da se govorec zaklinja
FRAZEOLOGIJA: Jebenti boga!, Jebenti mater!
ETIMOLOGIJA: jebemti
jêbiga medmet [jêbiga]
    vulgarno izraža, da je govorec sprijaznjen z neprijetno situacijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. jèbiga, vendar tudi v slovenščini občuteno kot sklop iz pogovornega velelnika ednine glagola jebati + tožilnika zaimka on
Celotno geslo Sprotni
jêbivéter samostalnik moškega spola
    1. vulgarno kdor ne kaže pravega zanimanja, zavzetosti za kaj, mu je za posledice njegovih dejanj vseeno 
      1.1 kot pridevnik, vulgarno ki kaže, izraža tako pomanjkanje zanimanja, zavzetosti, vseenost  
    2. vulgarno kdor je v čem nespreten, nesposoben ali daje tak vtis 
      2.1 vulgarno neumen, ničvreden človek sploh  
Celotno geslo Sprotni
jêbivétrski pridevnik
    1. vulgarno ki ne kaže pravega zanimanja, zavzetosti za kaj, mu je za posledice njegovih dejanj vseeno 
      1.1 vulgarno ki kaže, izraža tako pomanjkanje zanimanja, zavzetosti, vseenost  
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]
    1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
Celotno geslo Sprotni
kúrcati nedovršni glagol
    1. vulgarno glasno izražati ostro kritiko, oštevati koga 
      1.1 vulgarno izražati kritiko koga ali česa sploh  
Celotno geslo Sprotni
kúrčiti se nedovršni glagol
    1. vulgarno jeziti se, razburjati se 
    2. vulgarno bahati se, postavljati se 
Število zadetkov: 49