Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
àh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
    2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
    3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
      3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
      3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. izraža čustveno podkrepitev izjave
      5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
Celotno geslo Etimološki
čūk -a m
Celotno geslo Pohlin
kolcanje [kóu̯canje] samostalnik srednjega spola

spahovanje, riganje

SSKJ²
môvje -a tudi movjè -à s (ȏ; ȅ ȁ)
po ljudskem verovanju duše nekrščenih otrok, ki letajo ponoči kot ptiči: slišati vzdihovanje movja
Celotno geslo eSSKJ
òh in ôh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
    3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
SSKJ²
omléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr.
1. brezokusen, neokusen: brez začimb je jed omledna
// zelo, neprijetno sladek: omledna pijača / omleden okus
2. čustven, a vsebinsko prazen: omledne pesmice za otroke; omledno vzdihovanje / omleden pesnik
    omlédno prisl.:
    omledno govoriti
Celotno geslo Pohlin
peh [pẹ̑h pehȗ] samostalnik moškega spola

sopihanje zaradi telesnega napora

Celotno geslo Etimološki
skovȋk -a m
SSKJ²
solznodolínski -a -o [sou̯znodolinski] prid. (ȋ)
knjiž., ekspr. nanašajoč se na prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav: Stritarjeve solznodolinske pesmi / solznodolinsko vzdihovanje
SSKJ²
vzdíhanje -a s (ȋ)
star. vzdihovanje: vzdihanje je utihnilo
SSKJ²
vzdihovánje -a s (ȃ)
glagolnik od vzdihovati: vzdihovanje je pojemalo / zaman je bilo vzdihovanje po starih časih / vzdihovanje zaradi revščine
Pleteršnik
vzdihovȃnje, n. das Seufzen, Kast., nk.
Svetokriški
vzdihovanje s vzdihovanje: Leto veliko shaloſt nam da ozhitnu, saſtopit ta Zirku s' zhernim pokrita … inu sdihvajne im. ed. celliga meſta (IV, 369) ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne tož. ed. ſvojh Starishyh, Nevèſt, inu otrouk (III, 106)
Pravopis
vzdihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdihovánje; (-àt) (á ȗ) ~ od ugodja; žalostno ~; poud. vzdihovati po kom/čem ~ ~ počitnicah |želeti si počitnice; hrepeneti po počitnicah|; poud. vzdihovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi |tožiti|
Prekmurski
zdihávanje tudi zdühávanje -a s vzdihovanje: Szpouvid je dreſzélno zdihávanye ſzerczá TF 1715, 35; tebi czila moje zdihávanye KM 1783, 4; Peſzmeno zdühávanye BRM 1823, V; Jasz ſzem trüden terdno od zdihávanya ABC 1725, A8a; Od zdihávanya za Bougom BKM 1789, 283; za volo zdühávanya sziromákov TA 1848, 9; ár ona szlü'zi zdühávanyi AIN 1876, br. 4; Zdihavanye, davam tebi ſzin Bosi SM 1747, 90; Vidoucs ſzam vido zdihávanye nyihovo ſzam csüo KŠ 1771, 361; Poſzlühni me zdihávanye BKM 1789, 128; teda mi zdihávanye Poſzlühni na zvelicsanye SŠ 1796, 138; Da bi szlisio zdühávanye TA 1848, 32; V-vrêlom zdühávanyi KAJ 1848, 241; zpráve vöre pohajajoucſim zdihávanyem proſzimo TF 1715, 25; ali te Düjh ſze moli za náſz, znezgovornim zdihávanyem KŠ 1754, 182; znezgovorjenim zdihávanyem KŠ 1771, 466; Zdihávanyem ſze molimo SŠ 1796, 42; Szlejdnya mirajoucsega Csloveka Zdihávanya KM 1783, 194; Zdühávanya KAJ 1870, 168; Obtrüdo szem vu zdühávanyaj moji TA 1848, 5
SSKJ²
zdihovánje -a s (ȃ)
vzdihovanje: poslušati zdihovanje; ihtenje in zdihovanje / zdihovanje za nekdanjimi časi
Pleteršnik
zdihovȃnje, n. das Seufzen; — pogl. vzdihovanje.
Celotno geslo Pohlin
zdihovanje [nepopoln podatek] (vzdihovanje) samostalnik srednjega spola

vzdihovanje

Prekmurski
zdǜha2 -e ž vzdihovanje: Te neveren vu vszê szvoji zdühaj za Bôga nemára TA 1848, 8
Prekmurski
zdühánje -a s vzdihovanje: O, Kata! pravo zdühányom vért AIP 1876, br. 3, 7
Število zadetkov: 20